Turkmenistansko sodišče je 19. maja 2015 obsodilo 52-letnega Bahrama Hemdemova, ki je Jehovova priča, na štiri leta zapora. Bahrama je policija dva meseca prej aretirala, ker je pri njem doma v Turkmenabatu potekal miren verski shod. Trenutno je zaprt v delovnem taborišču v Seydiju.

Policisti so 14. marca 2015 vdrli na verski shod, ki je potekal na Bahramovem domu. Napadli in nadlegovali so vseh 38 navzočih ter jih obtožili nezakonite verske dejavnosti. Bahrama so priprli v predkazenskem postopku ter ga večkrat zaslišali in pretepli. Oblasti so mu zasegle osebno imetje, med drugim avtomobil, računalnik in gotovino.

Kasneje je serdarabatsko okrožno sodišče 30 Pričam naložilo denarno kazen, osem od njih pa je obsodilo na 15-dnevno zaporno kazen. Bahramov sin, Serdar, je dobil dve 15-dnevni zaporni kazni. Med prestajanjem kazni so ga predstavniki oblasti imeli zaprtega v samici, ga zasliševali, hudo pretepli in mučili. Emirdzhan Dzhumnazarov, ki je tudi Priča, je bil prav tako obsojen na dve 15-dnevni zaporni kazni, poleg tega so ga večkrat pretepli in mu grozili z mučenjem.

Bahram Hemdemov je bil lažno obtožen, da »spodbuja k verskemu sovraštvu« in na temelju tega ga je 19. maja 2015 sodnik Gochmurad Charyev z lebapskega regionalnega sodišča obsodil na štiri leta zapora. Iz Turkmenabata so ga 10. junija 2015 premestili v delovno taborišče v Seydiju.

Upravnik zapora Bahramu ni dovolil obiskov (niti njegovi domači ga niso smeli obiskati), dokler ni potekel rok za pritožbo zoper obsodbo. S tem je Bahramu oziroma njegovemu predstavniku preprečil, da bi se pritožil na obsodbo. Odkar je Bahram v zaporu, ga predstavniki oblasti silijo, da bi priznal neke izmišljene prekrške, in mu nalagajo težaško fizično delo. Ker je njegova žena v njegovem imenu podala sodno pritožbo, so se mu maščevali tako, da so ga surovo pretepli.

Gulzira Hemdemova, Bahramova žena, je vložila pritožbo na turkmenistansko vrhovno sodišče. Kljub pomanjkanju dokazov o kaznivem dejanju podpredsednik vrhovnega sodišča ni sprejel pritožbe. V začetku avgusta je Bahramov odvetnik vložil nadzorstveno pritožbo. Vrhovno sodišče je 25. avgusta 2015 pritožbo zavrnilo, češ da Bahram Hemdemov »širi verovanje Jehovovih prič«.

Konec leta 2014 je kazalo, da bodo turkmenistanske oblasti strpnejše do verskega delovanja Jehovovih prič. Septembra 2014 so oblasti na prostost izpustile Bibi Rahmanovo, ki je bila avgusta 2014 aretirana na podlagi izmišljenih obtožb. Osmim drugim Pričam, ki so bile v zaporu zaradi izražanja svoje vere, je predsednik podelil amnestijo in oktobra 2014 so bile izpuščene na svobodo. Kljub temu pozitivnemu razvoju dogodkov oblasti v nekaterih krajih še vedno kažejo versko nestrpnost, tako so na primer v Turkmenabatu nekatere Priče aretirali, poslali v pripor in trpinčili.

Policija je 6. februarja 2015 aretirala štiri Jehovove priče – Viktorja Yarygina, Rustama Nazarova, Charygeldyja Dzhumaeva in Jamilyo Adylovo. Zaradi posedovanja verske literature so bili vsi štirje obtoženi »manjšega huliganskega dejanja«. Agenti ministrstva za državno varnost so tri od njih, tudi Jamilyo Adylovo, pretepli. Charygeldy Dzhumaev je bil tako hudo pretepen, da je večkrat izgubil zavest. Viktorju Yaryginu je turkmenabatsko mestno sodišče naložilo denarno kazen, Rustama Nazarova je obsodilo na 30 dni zapora, Charygeldyja Dzhumaeva in Jamilyo Adylovo pa oba na 45 dni * zapora. Vsi štirje so se uradno pritožili na predsedniški kabinet in generalno tožilstvo v Ašgabatu.

Dva tedna kasneje so policisti vdrli na dom Zeynep Husaynove, ker so iskali »nezakonite« verske publikacije. Zasegli so njene osebne izvode verskih publikacij ter ji grozili s kazenskim pregonom in 15-dnevno zaporno kaznijo.

Dovlet Kandymov, ki je prav tako Priča, je bil obtožen nezakonite verske dejavnosti in pridržan za obdobje treh zaporednih 15-dnevnih zapornih kazni. Medtem so ga večkrat pretepli, ker ni hotel pričati proti soverniku, Bahramu Hemdemovu.

Od pomladi 2015 se oblasti v Turkmenabatu ne spravljajo več na Jehovove priče. Vendar pa Bahram Hemdemov ostaja v zaporu zgolj zaradi izražanja svoje vere.

Mirne verske dejavnosti, tudi dejavnosti Jehovovih prič, bi morale uživati pravno varstvo v Turkmenistanu. Turkmenistanska ustava zagotavlja posamezniku pravico »do izražanja katere koli vere, bodisi ko je sam bodisi ko je v skupini,« in »pravico do svobode prepričanja in svobodnega izražanja tega prepričanja«. Poleg tega je Turkmenistan ratificiral Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, ki prav tako zagotavlja svobodo mišljenja, vesti in vere.

Philip Brumley, pravni zastopnik Jehovovih prič, je takole komentiral:

»Oblasti v Turkmenistanu ravnajo krivično na vseh nivojih. Turkmenabatski policisti so ravnali nezakonito in surovo s tem, da so vdrli na miren verski shod. Tamkajšnje sodne oblasti so podprle takšna nezakonita dejanja. Nerazumljivo je, da turkmenistansko vrhovno sodišče ni popravilo krivice, ki se godi Bahramu Hemdemovu.

Jehovove priče spoštljivo pozivamo turkmenistansko vlado, naj nas uradno registrira, dovoli mirno opravljanje bogoslužja in naredi konec grdemu ravnanju, do katerega je prišlo v Turkmenabatu v začetku letošnjega leta. Naprošamo državno vlado, naj omogoči Bahramu Hemdemovu, da bo znova s svojo družino.«

Jehovove priče s hvaležnostjo priznavamo, da je turkmenistanska vlada v preteklosti popravila storjene krivice tako, da je osvobodila zapornike. Enako bi morala pretehtati predčasen izpust Bahrama Hemdemova in poskrbeti za večjo versko strpnost.