Oblasti v Turkmenistanu so 12. maja 2017 izpustile iz zapora Mansurja Maşaripova. Mansur je hvaležen, da je spet lahko skupaj s svojo družino, potem ko je bil nazadnje v zaporu skoraj eno leto.

Mansur je v preteklosti zavrnil služenje vojaškega roka zaradi ugovora vesti. Maja 2004 ga je sodišče v Daşoguzu obsodilo na 18 mesecev zapora v delovnem taborišču v Seydiju, ki je na slabem glasu zaradi zlorab, različnega pomanjkanja in bolezni. Čeprav je bil maja 2005 na podlagi posebne amnestije predčasno izpuščen, je imel zdravstvene posledice. Julija 2014 je policija vdrla v njegov dom, izvedla preiskavo in mu zasegla versko literaturo. Med priporom so ga policisti večkrat pretepli in mu grozili, nato pa so ga premestili v center za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Vendar tega niso storili iz zdravstvenih razlogov, ampak zato da bi mu vbrizgavali droge. Injekcije so mu povzročale slabost in ga paralizirale. Ker se je bal za svoje življenje, je pobegnil in se skrival, dokler ga niso 30. junija 2016 aretirali.

Jehovove priče so vesele, da je Mansur izpuščen na prostost. Po drugi strani pa so zaskrbljene nad grobim ravnanjem državnih organov v Turkmenistanu, s katerim preprečujejo Pričam svobodno izražanje njihove vere. Poleg tega si Priče še nadalje prizadevajo za izpustitev Bahrama Hemdemova. Bahram je zdaj že več kot dve leti zaprt v seydijskem delovnem taborišču, ker je na svojem domu vodil skupino Prič pri mirnem bogoslužju.