Januarja 2018 sta bila Arslan Begenjov in Kerven Kakabayev obsojena na enoletno zaporno kazen na podlagi obtožbe izmikanja služenju vojaškega roka. Ta mlada moška sta Jehovovi priči in sta zavrnila služenje vojaškega roka zaradi svojega verskega prepričanja. Pripravljena sta bila opravljati nadomestno civilno službo, toda turkmenistanska vlada še vedno ne priznava temeljne pravice do ugovora vesti in ne omogoča nobene alternative vojaškemu roku.

Arslan Begenjov je bil aretiran 2. januarja. Na sodno obravnavo je čakal v zavodu za začasno pridržanje. Sodišče ga je 17. januarja spoznalo za krivega izmikanja služenju vojaškega roka in obsodilo na eno leto zaporne kazni. Na to nepravično obsodbo se je pritožil.

Tudi Kerven Kakabayev je bil aretiran v januarju in nato 29. januarja nepravično obsojen na eno leto zaporne kazni. Med sojenjem mu sodišče ni dovolilo, da predloži ugodne odločbe odbora ZN za človekove pravice, ki bi podprle njegov primer. Žal sodišče morda ne bo nikoli obravnavalo Kakabayeve pritožbe. Uslužbenci zapora so namreč zadržali pritožbeno dokumentacijo, ki so mu jo pripravili njegovi odvetniki. Tako je ni mogel podpisati v zakonsko predpisanem roku desetih dni od obsodbe.

Kakabayev je že drugič kaznovan zaradi ugovora vesti vojaškemu služenju. Oblasti so ga namreč decembra 2014 obsodile na dve leti kazenskega dela. Zaradi tega je moral v tem obdobju prispevati v državni proračun 20 odstotkov svoje plače.

Turkmenistanska vlada trdi, da spoštuje temeljne svoboščine svojih državljanov. Vendar pa noče priznati pravice do ugovora vesti vojaški službi kljub pozivom k spoštovanju mednarodnih standardov.

Leta 2015 in 2016 se je odbor ZN za človekove pravice izrekel glede pritožb, ki jih je vložilo deset ugovornikov vesti, ki so Priče. Odbor je v teh svojih odločitvah izrekel Turkmenistanu opomin, ker ta preganja in zapira Priče, ki uveljavljajo ugovor vesti. Aprila 2017 je odbor ponovno izrazil zaskrbljenost glede tega, da Turkmenistan »še vedno ne priznava pravice do ugovora vesti obveznemu vojaškemu služenju ter sodno preganja in zapira Jehovove priče, ki zavračajo obvezno služenje vojaškega roka«. Poleg tega je pozval Turkmenistan, naj omogoči nadomestno civilno službo, ustavi kazenski pregon ugovornikov vesti in izpusti na prostost tiste, ki so trenutno zaprti zaradi ugovora vesti vojaškemu služenju.

V preteklih letih je vlada nekoliko spremenila to, kako ravna s tistimi, ki zaradi vesti ugovarjajo vojaški službi. Od decembra 2014 ugovornikov vesti, ki so Priče, ni več zapirala, temveč jih je kaznovala tako, da jim je za obdobje od enega do dveh let vzela 20 odstotkov njihove plače (kot se je to zgodilo Kakabayevu leta 2014) ali pa jih v nekaterih primerih obsodila na pogojno kazen. * Februarja 2015 je izpustila iz zapora še zadnjo Pričo, ki je bila zaprta zaradi ugovora vesti. Na žalost pa je turkmenistanska vlada v nedavnih primerih Begenjova in Kakabayeva pokazala, da se vrača k strožji obravnavi ugovornikov vesti, namesto da bi naredila korak naprej k jasnemu priznanju pravice do ugovora vesti.

Poleg Begenjova in Kakabayeva, ki sta bila nedavno zaprta, je v zaporu še ena Jehovova priča, Bahram Hemdemov. Oblasti so ga aretirale in zaprle, ker je na svojem domu v Turkmenabatu organiziral verski shod, s čimer je uveljavljal svojo pravico do čaščenja Boga. Ta oče štirih otrok je v zaporu že od leta 2015, kljub temu da je turkmenistanski predsednik v zadnjih dveh letih podelil številne amnestije. Država je amnestirala na tisoče zapornikov, vendar pa vztrajno zavrača prošnje za izpustitev Bahrama Hemdemova.

Jehovove priče si želijo, da bi se rešile težave, ki jih doživljajo njihovi soverniki v Turkmenistanu. Upajo, da bo Turkmenistan kmalu začel spoštovati pravico do svobode veroizpovedi in vesti ter popravil sedanje krivice.