Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 12. novembra 2020 sprejelo tri razsodbe v korist Jehovovih prič v Ukrajini. Ti primeri so Zagubnja in Tabačkova proti Ukrajini, Migorjanu in drugi proti Ukrajini ter Kornilova proti Ukrajini. Primeri so bili na ESČP predloženi v letih 2014 in 2015. V vsakem od teh primerov je šlo za to, da pristojni organi niso ukrepali, ko so bile Jehovove priče žrtve nasilnih napadov. ESČP je sklenil, da ukrajinske oblasti niso povsem ščitile pravic naših sovernikov, in odredil, da se žrtvam povrne škoda v vrednosti 14.700 evrov.

Zagubnja in Tabačkova proti Ukrajini: Sestri Zagubnja in Tabačkova sta 20. aprila 2009 v vasi Novi Mlini oznanjevali od vrat do vrat. Ko ju je na ulici srečal Mikola Lisenko, duhovnik krajevne pravoslavne cerkve Svete trojice, ju je s palico brutalno tepel po glavi in hrbtu. Duhovnik ni bil nikoli kaznovan, kljub temu da je pravzaprav priznal, da je hotel sestri »prestrašiti« in »ustaviti njuno delo«.

Migorjanu in drugi proti Ukrajini: Enaindvajset Jehovovih prič in veliko gostov se je 5. aprila 2012 zbralo, da bi obhajalo slovesnost v spomin na smrt Jezusa Kristusa. Takrat je drhal na pobudo pravoslavnega duhovnika O. Grekuja zmotila slovesnost. Kričala je opolzke besede in grozila prisotnim, tudi otrokom in starejšim ženskam.

Po tem dogodku so duhovnik in njegovi pristaši še naprej napadali Jehovove priče. Pretepali so jih, enemu bratu zažgali avto in v neko hišo, v kateri so spale Priče, vrgli molotovko. Žrtve so te napade prijavile oblastem in jim predložile dokaze. V nekaj primerih je storilce celo ujela kamera. Vendar policija teh zločinov ni hotela označiti za versko nasilje in trdila, da se zločincev na videoposnetkih ne da identificirati. Duhovnik in njegovi pristaši niso bili nikoli kaznovani.

Kornilova proti Ukrajini: Sestri Kornilova in Serdjuk sta 7. marca 2013 v mestu Nosivka vabili sosede na slovesnost v spomin na Kristusovo smrt. Neki moški je začel sestri obkladati z opolzkimi besedami in verskimi žaljivkami. Potem ju je napadel in sestro Kornilovo udaril v obraz tako močno, da je utrpela pretres možganov. V bolnišnici je bila 11 dni. Policisti napada niso hoteli označiti za versko nasilje. Rekli so, da je bila naša sestra žrtev »osebne zamere«. Sodišče je napadalca oglobilo s skromno kaznijo.

Predstavniki podružnice v Ukrajini so se neštetokrat sestali s krajevnimi, državnimi in mednarodnimi uradniki, da bi se pogovorili o preganjanju. Ko so bratje izčrpali vse te možnosti, so leta 2014 primere predložili na ESČP. Zanimivo je, da so leto pred tem ukrajinske oblasti začele dokumentirati versko nestrpnost v Ukrajini. Ukrajinski varuh človekovih pravic je leta 2013 v svojem poročilu napisal: »Ker policija ne kaznuje dejanj, ki so morda storjena iz verskega sovraštva, storilci teh dejanj menijo, da lahko z napadi nadaljujejo.« Podobno je v periodičnem poročilu o Ukrajini iz leta 2013 Odbor Združenih narodov za človekove pravice izrazil zaskrbljenost glede tega, da se v Ukrajini zločine, storjene iz verskega sovraštva, tudi zločine proti Jehovovim pričam, obravnava kot vse druge zločine, ki niso strogo kaznovani. Odbor je sklenil, da bi se ukrajinska vlada morala »bolj potruditi, da se zločine, storjene iz sovraštva, skrbno preišče, da se storilce kazensko preganja [...] in da se jih, če se jih obsodi, primerno kaznuje. Poleg tega se mora žrtvam v ustrezni meri povrniti škoda.«

Ukrajinska vlada si je pred nekaj leti začela prizadevati, da bi izboljšala razmere. Čeprav imajo Jehovove priče v tej državi svobodo veroizpovedi, upamo, da bodo te tri odločitve ESČP-ja spodbudile ukrajinske oblasti in druge države, da bodo svobodo veroizpovedi naših bratov in sester še naprej ščitile. Veselimo se že časa, ko bo Jehova naredil konec preganjanju tistih, ki ga častijo, saj so »vse njegove poti [...] pravica«. (5. Mojzesova 32:4)