22. APRIL 2022
UKRAJINA
»Tiste noči me Jehova ni samo prijel za roko, ampak me je vzel v svoje naročje«
Razmišljanje o Jehovovih obljubah krepi ovdoveli sestri iz Ukrajine
Z Jehovovo pomočjo se sestri Ljudmila Mozul in Katerina Rozdorska uspešno spoprijemata s fizičnimi in čustvenimi posledicami vojne. Njuna moža Petro Mozul in Dmitro Rozdorski sta bila med prvimi Jehovovimi pričami, ki so umrle zaradi vojne v Ukrajini. Na žalost je v vojaških spopadih do sedaj umrlo 34 bratov in sester.
Petro in Ljudmila sta se krstila leta 1994. Poročena sta bila 43 let.
»Soverniki me vsak dan tolažijo,« pravi Ljudmila. »Vsak dan me kličejo. Do solz so me ganile sočutne besede v pismu, ki mi ga je poslala ukrajinska podružnica.«
Vojna se je začela 24. februarja 2022. Petro, ki je služil kot strežni služabnik v občini za znakovni jezik, je umrl, ko je 1. marca 2022 z družino skušal zbežati pred silovitim bombardiranjem Harkova.
Tistega dne so mesto po večdnevnem bombardiranju začela preletavati lovska letala in ga napadati. Družina je pograbila nujne stvari in v pol ure zapustila dom. Petro in Ljudmila sta bila v enem avtu, njun sin Oleksij in njegova žena Marina pa v drugem. »Peljali smo se po cesti skozi stanovanjsko sosesko, ko so okoli nas začele padati bombe,« pravi Ljudmila. »Avto se je kar tresel od številnih eksplozij.«
Petro, ki je bil star 67 let, je sunkovito zavil, da bi se ognil trčenju z Oleksijevim avtom, ampak je bil pri tem hudo poškodovan. Njega in Ljudmilo so odpeljali v bolnišnico in Petro je tam umrl. Kovinski koščki eksplodirane bombe so Ljudmili poškodovali nogo in trebuh. Oleksij in Marina nista bila poškodovana. Ljudmila je za Petrovo smrt izvedela šele čez tri dni, ko je bila izpuščena iz bolnišnice.
Ljudmila pravi: »Več ko razmišljam o Jehovovi prijaznosti in čudovitem namenu, bolj čutim notranji mir. Povsem sem prepričana, da bom v novem svetu spet videla svojega moža. Komaj čakam ta veseli trenutek!«
Dmitro in Katerina sta bila poročena osem let. Zadnjič sta se slišala 8. marca 2022, ko jo je poklical iz službe in rekel: »Kmalu pridem domov.«
Nekaj ur kasneje jo je poklical njegov sodelavec in rekel, da je Dmitro stopil na mino in da so ga odpeljali v bolnišnico. Operirali so ga, ampak pet ur kasneje je umrl.
Katerina pripoveduje, kako se je počutila, potem ko je izvedela za Dmitrovo smrt: »Tiste noči me Jehova ni samo prijel za roko, ampak me je vzel v svoje naročje. Čutila sem, da mi je Jehova zelo blizu.«
Dmitro, ki je bil star 28 let, se je krstil leta 2006 in je služil kot starešina v Doneški oblasti v Ukrajini.
Kmalu po pogrebni slovesnosti je Katerina odpotovala na varnejše območje v Ukrajini. Njena pot je trajala 12 ur. »Bratje in sestre iz cele Ukrajine in od drugod so mi vlivali pogum in me tolažili. Njihova ljubezen mi je napolnila srce, kar mi je ublažilo bolečino.«
Katerina še pravi: »Tudi oznanjevanje mi je v tolažbo [...]. Ko mi je zelo težko, si ponavljam svetopisemske vrstice iz Filipljanom 4:6, 7.«
Prepričani smo, da bo Jehova še naprej vir moči in tolažbe vsem našim bratom in sestram, ki so v tej vojni izgubili svoje ljubljene. (Psalm 61:1–3)