Višje sodišče v Ukrajini je potrdilo, da imajo ugovorniki vesti pravico do nadomestne civilne službe tudi v času nemirov in vojne. Ta odločitev ima velik vpliv na človekove pravice tako v Ukrajini kot v tujini.

Vitalij Šalajko, ki je Jehovova priča, je bil obtožen, da se izmika vojaški službi med mobilizacijo, ker je zaprosil za nadomestno služenje, ko so ga vpoklicali. Obe sodišči, prvostopenjsko in pritožbeno, sta Vitalija oprostili, vendar se je tožilec pritožil na ukrajinsko višje specializirano sodišče za civilne in kazenske zadeve. Višje sodišče je 23. junija 2015 zavrnilo pritožbo in tako potrdilo odločitve nižjih sodišč.

Višje sodišče je potrdilo, da se je »prvostopenjsko sodišče popolnoma upravičeno sklicevalo na ustrezna določila iz Evropske konvencije o človekovih pravicah in na razsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice«. Višje sodišče je tudi soglašalo s trditvijo prvostopenjskega sodišča, da gre za enak primer, kot je primer Bayatyan proti Armeniji. O slednjem je 7. julija 2011 razsodil veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice. To prelomno sojenje je odločilo, da je ugovor vesti vojaški dolžnosti, ki temelji na iskrenem verskem prepričanju, zaščiten z 9. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah. V primeru Vitalija Šalajka je višje sodišče v Ukrajini jasno razsodilo, da so pravice ugovornikov vesti zaščitene tudi takrat, ko država uvede vojaško mobilizacijo zaradi vojne, ne pa samo takrat, ko gre za običajne vpoklice. Odločitev višjega sodišča je dokončna in se nanjo ni mogoče pritožiti.

Po zadnji odločitvi si je Vitalij zelo oddahnil. Dejal je: »Razumem, da moja država z vojaško mobilizacijo želi zaščititi svoje državljane. Čeprav mi vest ne dopušča sodelovati v vojaški službi, pa sem vsekakor pripravljen opravljati nadomestno civilno službo. Hvaležen sem, da so sodišča uvidela, da moje zavračanje vojaške službe temelji na mojem iskrenem verskem prepričanju.«

Na tisoče Jehovovih prič po vsej Ukrajini se je zaradi svoje nevtralnosti v času vojaške mobilizacije srečevalo s težavami. Tisti, proti katerim je bila vložena kazenska ovadba zaradi izmikanja vojaški službi, se lahko sedaj zanesejo na pravni precedens, ki je nastal s primerom Vitalija Šalajka.

Vitalijev odvetnik Vadim Karpov je rekel: »Povedano preprosto – višje sodišče je pojasnilo, da Vitalij, ki je Jehovova priča, ne more biti sodno preganjan zaradi zavračanja vojaške službe. Celo v državi, kot je Ukrajina, ki je zaradi vojne in nestabilnosti razdeljena, je zelo pomembno, da se upoštevajo normativi mednarodnega zakona o svobodi veroizpovedi in zakona o svobodi vesti.«

Ukrajinska sodišča so ugotovila, da je ugovor vesti vojaški dolžnosti temeljna človekova pravica, ki velja tudi v času vojaške mobilizacije. Pri tem ne gre niti za sebično izmikanje vojaški službi niti za ogrožanje državnih interesov in varnosti. Višje sodišče je s tem, da je potrdilo odločitve nižjih sodišč, podprlo človekove pravice za vse Ukrajince. Ukrajina je tako postala zgled drugim državam, kjer oblasti kaznujejo tiste, ki zaradi svoje vesti nočejo opravljati vojaške službe.