Ljudje, ki živijo na vzhodu Ukrajine, se dnevno srečujejo z dogodki, ki v njihovo življenje vnašajo nemir ter širijo negotovost in strah. Vojaški spopadi v tem delu države povzročajo dodatno zaskrbljenost tudi med Jehovovimi pričami. Strahu ne vzbuja le vsepovsod prisotna nevarnost, ampak tudi verska diskriminacija. Oboroženi moški so zasegli nekaj kraljestvenih dvoran oziroma verskih objektov Jehovovih prič. Pričam so rekli, da je pravoslavna vera edina sprejeta vera in da nameravajo iz vzhodne Ukrajine »izkoreniniti Jehovove priče«.

Od junija 2014 do novembra 2016 so skupine oboroženih moških na silo zasegle 18 kraljestvenih dvoran, da bi v njih imele svojo vojaško bazo ali pa jih uporabljale za kakšen drug namen. Večina teh objektov je bila zasežena med stopnjevanjem spopada leta 2014, vendar pa jih je nekaj bilo zaseženih tudi pred kratkim.

Skupina Jehovovih prič v Horlivki je bila dopoldan 22. julija 2016 na verskem shodu v kraljestveni dvorani v ulici Vitčyznjana 105-A, ko so oboroženi moški vstopili in ukazali vsem navzočim, naj takoj zapustijo zgradbo. Premetali so zgradbo ter odstranili vse pohištvo in opremo. Ta ista zgradba je bila zasežena že 29. novembra 2014, vendar je bila kmalu zatem prosta. Priče so v tej dvorani znova imele verske shode, vse dokler ni bila 22. julija spet zasežena.

Tri dni kasneje so oboroženi moški vstopili v kraljestveno dvorano, ki se nahaja na Simferopoljski ulici 9 prav tako v Horlivki. Iz zgradbe so odnesli vse, tudi radiatorje, in odstranili zunanjo ograjo. Občine Jehovovih prič, ki so se pred tem sestajale v tej dvorani, so morale svoje verske shode organizirati drugje.

Nekatere občine Jehovovih prič, ki so jih prisilili zapustiti kraljestvene dvorane, imajo verske shode v manjših skupinah, zato da ne bi po nepotrebnem pritegnile pozornosti oboroženih skupin. Druge Priče potujejo na shode v kraljestvene dvorane izven območja spopadov, vendar se pri tem soočajo s slabimi prometnimi povezavami in dodatnimi stroški. Nekatere Priče zaradi starosti ali slabega zdravja ne morejo potovati, zato poslušajo verske shode po telefonu.

Poleg tega da morajo Priče vložiti veliko truda za obiskovanje shodov, jim vse skupaj otežujejo še spopadi in druge težave. Ilja Kobel, ukrajinski predstavnik Jehovovih prič za medije, je izjavil: »Jehovove priče, ki živijo v bližini tamponskega območja, so tako kot njihovi sokrajani čustveno izčrpane zaradi pogostega streljanja in eksplozij. Zaradi višanja cen in nizkih dohodkov se spoprijemajo s finančnimi težavami. Kljub težavnim okoliščinam se še naprej zbirajo na verskih shodih skupaj s soverniki.«

Jehovove priče so hvaležne, da imajo lahko v šestih vrnjenih zgradbah znova verske shode. Zgradbe so bile sicer poškodovane, vendar so jih lokalne Priče popravile, tako da so spet primerne za verske shode. Ene od vrnjenih zgradb pa še ni možno uporabljati, ker je močno poškodovana.

Občina Jehovovih prič, ki je bila septembra 2014 prisiljena zapustiti svojo kraljestveno dvorano v luhanski regiji, se je približno čez leto dni lahko znova pričela sestajati na verskih shodih v tej zgradbi. Starešina iz te občine, Anatolij Danko, je izrazil občutke mnogih, ko je rekel: »V takšnih trenutkih cenimo, da je občina naša družina. Dolgo smo bili ločeni, zdaj pa smo ponovno doma.«

Jehovove priče so po vsem svetu znane kot politično nevtralna skupina, ki se v sporih in spopadih ne postavlja na nobeno stran. Priče, ki živijo na vzhodu Ukrajine, niso nobena izjema. Željno pričakujejo čas, ko bodo lahko živele v miru s svojimi družinskimi člani in sosedi ter svobodno in neovirano izražale svojo vero.