Ukrajinsko ustavno sodišče je 8. septembra 2016 podprlo pravico do mirnega zbiranja brez vmešavanja vladnih uradnikov. Sodišče je razveljavilo del ukrajinskega zakona o svobodi vesti in verskih skupnostih iz leta 1991 (zakon o verskih skupnostih), ki zahteva, da verske skupnosti pridobijo državno »dovoljenje« za organiziranje verskih shodov v najetih zgradbah. Ustavno sodišče je razsodilo, da ta omejitev krši državno ustavo, ki zagotavlja svobodo mirnega zbiranja. Razsodbe so se razveselile Jehovove priče v Ukrajini, ki so se pri najemanju zgradb, v katerih naj bi imele verske shode, srečevale s težavami.

Odkar je bil zakon o verskih skupnostih sprejet, so se pristranski uradniki sklicevali na ta zakon, kakor se jim je zljubilo, zato da bi upravičili preklic najemnih pogodb, ki so jih sklenile Priče z namenom, da bi zgradbe uporabljale za verske shode. Do takšnega dogodka je prišlo poleti 2012, ko se je več tisoč Jehovovih prič v severovzhodni Ukrajini pripravljalo na tridnevno versko zborovanje v mestu Sumy. Najemna pogodba za mestni stadion je bila podpisana in priprave na dogodek so bile v polnem teku. Priče so o načrtovanem zborovanju obvestile oblasti, kot to zahteva ustava. Nato pa se je, samo en mesec pred začetkom zborovanja, sumyjski mestni svet odločil, da preprosto obvestilo ni dovolj, in se pri tem skliceval na zakon o verskih skupnostih. Mestni svet je trdil, da Jehovove priče za uporabo stadiona potrebujejo dovoljenje, ki pa jim ga ni hotel izdati.

Jehovove priče so morale na hitro organizirati zborovanje v mestu Harkov, ki je približno 200 kilometrov oddaljeno od mesta Sumy. Zaradi spremembe kraja je bilo več kot 3500 Prič prisiljenih hitro prilagoditi svoje načrte. Mnogi zaradi starosti ali zdravja niso mogli potovati v Harkov, da bi bili prisotni na tem pomembnem dogodku. Drugi se zborovanja niso mogli udeležiti, ker v službi niso dobili dopusta ali ker niso imeli dovolj sredstev za potovanje v Harkov. Naslednje leto se je sumyjski mestni svet ponovno zatekel k zakonu o verskih skupnostih, zato da je Pričam zavrnil dovoljenje za organiziranje zborovanja na stadionu.

Ilja Kobel iz podružničnega urada Jehovovih prič v mestu Lvov je razložil: »To, da so v mestu Sumy odpovedali zborovanji, nista osamljena primera. Tudi ob nekaterih drugih priložnostih smo imeli težave pri najemu zgradb za organiziranje verskih shodov.« Na primer, uradniki v mestu Vinica marca 2012 niso dovolili Pričam, da bi imele verski shod v najeti dvorani, in jih tako prisilili, da so zadnjo minuto spremenile načrte. Nekaj mesecev kasneje so uradniki v mestu Mohyliv-Podilskyi krščanski občini Jehovovih prič zavrnili dovoljenje za tedenske verske shode v najeti stavbi, čeprav so tam shodi potekali že tri leta. Ker verniki omenjene krščanske občine niso imeli nobene druge primerne stavbe, v kateri bi lahko organizirali shode, so se bili prisiljeni zbirati v zasebnih stanovanjih, kjer je bilo zelo malo prostora.

Še februarja 2015 je viniška regionalna državna uprava vztrajno trdila, da so Jehovove priče večkrat kršile zakon. Po mnenju uprave so Priče kršile zakon, ker niso pridobile dovoljenja za organiziranje verskih shodov v stavbah, ki niso njihovi verski objekti. Za upravo samo obvestilo ni bilo dovolj.

Zadnja leta so se Jehovove priče na splošno lahko svobodno zbirale v svojih verskih objektih, ne da bi se vlada kakor koli vmešavala. Vendar je za posebne shode ali regionalna zborovanja pogosto treba najeti zgradbo, ki lahko sprejme večje občinstvo. Ukrajinska ustava dovoljuje, da se verska organizacija mirno zbira v najeti zgradbi, vse dokler o tem predhodno obvesti vladne uradnike. Gospod Kobel pravi: »Težave, ki smo jih doživljali, so nastale zaradi omejevalnega zakona o verskih skupnostih, saj je ta v nasprotju z ustavo, ki ne zahteva, da verska organizacija pridobi dovoljenje oblasti. Da bi se zadeva rešila, smo problem predložili ukrajinskemu parlamentarnemu komisarju za človekove pravice, znanem tudi kot ombudsman.«

Vloga ombudsmana je zajamčiti, da vsi ukrajinski državljani uživajo pravice, ki so zagotovljene z državno ustavo in zakoni. Ombudsman se je po pregledu težav, ki so jih imele Jehovove priče, strinjal, da obstaja neskladnost med ustavo in zakonom o verskih skupnostih. Ustava zagotavlja pravico do zbiranja s preprostim predhodnim obvestilom vladnim uradnikom, da bo v najeti zgradbi potekal javni verski shod. Zakon o verskih skupnostih pa prepoveduje javne verske shode v najetih zgradbah, razen če verska skupina najprej pridobi dovoljenje vladnih uradnikov, in to vsaj deset dni pred dogodkom.

Urad ombudsmana je 26. oktobra 2015 vložil prošnjo na ukrajinsko ustavno sodišče in poudaril, da je sporni del zakona o verskih skupnostih neustaven. V prošnji je bilo pojasnjeno, da je pravica do mirnega zbiranja temeljna svoboščina, zagotovljena vsem državljanom. Glede te pravice je še pisalo: »Države ne smejo izvajati samovoljnih ukrepov, s katerimi bi lahko posegale v pravico do svobodnega zbiranja.« Jehovove priče v Ukrajini so, zato da bi podprle ombudsmanovo stališče, ustavnemu sodišču predložile dopis, v katerem so pojasnile težave, ki so jih imele pri najemanju zgradb za verske shode.

Ustavno sodišče je v svoji odločitvi z dne 8. septembra 2016 potrdilo, da noben zakon ne sme nasprotovati ustavni pravici do mirnega zbiranja s predhodnim obvestilom vladnim uradnikom. Sodišče pa ni upoštevalo le državnih zakonov, ampak tudi dva člena iz Evropske konvencije o človekovih pravicah, in sicer 9. člen, ki zagotavlja pravico do svobode veroizpovedi, in 11. člen, ki zagotavlja pravico do svobode zbiranja brez neupravičenega vmešavanja države. Sodišče je odločilo, da je 5. del 21. člena zakona o verskih skupnostih iz leta 1991 neustaven. Ta del namreč zahteva, da mora verska skupina pridobiti dovoljenje vladnih uradnikov, preden v najeti zgradbi organizira javni verski shod.

Organiziranje verskih shodov v najetih zgradbah zdaj ni več odvisno od volje vladnih uradnikov, ki se lahko odločijo, da ne bodo izdali dovoljenja. Vse dokler Priče predhodno obvestijo uradnike, da želijo najeti zgradbo za verski shod, se jim glede na ustavo prošnja ne sme zavrniti.

Gospod Kobel je v imenu več kot 140.000 Jehovovih prič v Ukrajini rekel: »Ta nedavna odločitev ustavnega sodišča je utrdila pravico do mirnega zbiranja. Hvaležni smo, da se uradniki ne bodo več vmešavali, ko bomo najemali zgradbe za verske shode.«