Preskoči na vsebino

28. JULIJ 2014
UKRAJINA

Neukrepanje pristojnih organov vodi v nadaljnje nasilje v Ukrajini

Neukrepanje pristojnih organov vodi v nadaljnje nasilje v Ukrajini

»Ker obsodbe nad hudodelci ne izpolnijo takoj, ljudem pač narašča pogum, da delajo húdo.« Resničnost tega pregovora se potrjuje v Ukrajini, saj je v tej državi vedno več Jehovovih prič tarča zločinov iz sovraštva. Jehovove priče so hvaležni, da ukrajinska vlada zagotavlja versko svobodo, vendar so zaskrbljeni, ker se število kaznivih dejanj, storjenih proti njim iz sovraštva, stopnjuje in ker oblasti dopuščajo, da storilci ostajajo nekaznovani.

Napadi se stopnjujejo

Od leta 2008 je bilo v Ukrajini 64 fizičnih napadov na Jehovove priče, medtem ko so ti opravljali svoje verske aktivnosti ali pa so jih ravno končali. V 16 primerih so bili storilci pravoslavni duhovniki.

Od leta 2008 do 2013 je bilo zabeleženih tudi 190 primerov vandalizma nad kraljestvenimi dvoranami in 13 poskusov požiga teh stavb. V letih 2012–2013 je bilo takšnih primerov vandalizma enkrat več kot v prejšnjih štirih letih.

Napadi so tudi vse hujši. Leta 2012 je podtaknjen požar popolnoma uničil dve kraljestveni dvorani v doneški regiji. Leta 2013 je prišlo do dveh tako hudih fizičnih napadov na Priče, da so ti zaradi poškodb morali ostati dlje časa v bolnišnici.

Priče so zaščito iskali pri oblasteh, vendar brezuspešno, saj pristojni organi niso izvedli takojšnjih in učinkovitih preiskav ali pa storilcev niso ustrezno kaznovali.

Neukrepanje oblasti

Požig in vandalizem, kraljestvena dvorana v Gorlivki v doneški regiji, 5. junij 2014

Vandalizem. Policija se na prijave takšnih dogodkov sploh ne odzove ali pa se odzove prepočasi. Kadar je podana kazenska ovadba, oblasti pogosto nočejo sprožiti postopka ali pa s tem odlašajo. Tudi če postopek steče, se zgodi, da tožilec ne vloži obtožnice proti storilcu ali pa sodišče odredi zgolj najnižjo kazen. Med letoma 2008 in 2012 oblasti v 111 primerih vandalizma storilcev niso kazensko preganjale.

Fizični napadi. Policisti v primeru napadov običajno ne opravijo temeljitih preiskav ali pa se ne trudijo odkriti identitete storilcev. Tudi če kazenski postopek steče, so storilci le redkokdaj obtoženi ali kaznovani. Če pa sodišče storilce že obsodi, odrejene kazni niso sorazmerne storjenemu kaznivemu dejanju, saj takšnih napadov ne opredelijo kot zločin iz sovraštva.

Ker storilci ne odgovarjajo za svoja dejanja, jih to opogumlja, da nadaljujejo z nasiljem.

Napad na Oleksandra Tretjaka

Oleksandr Tretjak

Izjemno hud fizični napad se je zgodil 26. novembra 2013, ko se je 41-letni Oleksandr Tretjak vračal domov po tem, ko je sodeloval pri verski aktivnosti Jehovovih prič. Trije moški so ga več kot 20 minut silovito pretepali. Oleksandr je identificiral svoje napadalce – to so bili: Ruslan Ivanov, Anatolij Dovgan, upokojeni višji uslužbenec policije, in Evgenij Iglinski, Dovganov zet in prometni policist. Uspel jim je ubežati in hudo poškodovan je bil nemudoma odpeljan v bolnišnico. Med drugim je imel številne rane in podplutbe, kraniocerebralno travmo in zlomljen nos.

Kljub obsežnosti poškodb je preiskovalec storjeno kaznivo dejanje opredelil kot »manjšo« telesno poškodbo, ki so jo povzročili trije »neidentificirani« posamezniki. Po dveh tednih v bolnišnici je bil Oleksandr predčasno odpuščen – če bi namreč njegovo bivanje v bolnišnici trajalo dlje časa, bi bile oblasti napad dolžne označiti za bolj resnega. Zaradi hudih poškodb je bil že naslednji dan ponovno sprejet v bolnišnico. V bolnišnici je bil vsega skupaj 23 dni.

Nedolgo tega je bil eden od napadalcev, Ruslan Ivanov, obtožen, vendar šele po tem, ko je zbežal. Oleksandr se boji, da bi se njegovi napadalci lahko znova spravili nanj. Izjavil je: »Prepričan sem, da je napadalce gnalo versko sovraštvo do Jehovovih prič in da so me hoteli ubiti.«

Se bodo oblasti odzvale?

V Ukrajini več kot 150.000 Jehovovih prič že vrsto let uživa versko svobodo in oblasti so v preteklosti večkrat pomagale, ko so nastopile težave. Priče upajo, da bodo ukrajinski pristojni organi uvedli temeljite preiskave prijavljenih kaznivih dejanj in sodno preganjali storilce, tako da bodo ti odgovarjali za svoje zločine.