Jehovove priče so delovale v Uzbekistanu že desetletja prej, preden je država leta 1991 postala neodvisna. Leta 1992 je Uzbekistan sprejel ustavo, ki zagotavlja temeljne pravice. Vendar pa se vlada, ko gre za versko svobodo, pogosto ne meni za temeljna načela te ustave.

Uzbekistanske oblasti so uradno registrirale samo občino Jehovovih prič v Čirčiku a, ostalih občin pa še vedno nočejo. Posledično se na kateri koli verski shod Jehovovih prič, ki ne poteka v kraljestveni dvorani v Čirčiku, gleda kot na nezakonit. Policisti pogosto prekinejo verske shode Jehovovih prič, ki potekajo v drugih prostorih, celo v zasebnih prostorih. V takšnih primerih se je zgodilo, da so aretirali navzoče na shodu ter jim zasegli osebne predmete in verske publikacije. Nekatere Priče so pridržali za več dni ter jih fizično in verbalno zlorabljali. Nekatere Priče so zaradi svojega verskega delovanja dobile visoke denarne kazni, bile kazensko preganjane in obsojene na večletne zaporne kazni. Država s tem, da noče registrirati občin Jehovovih prič, dejansko kriminalizira običajno in mirno versko dejavnost.

Jehovove priče še naprej sodelujejo z vladnimi predstavniki, ko si prizadevajo, da bi državni organi odobrili registracijo občin Jehovovih prič po vsem Uzbekistanu, še zlasti pa v Taškentu. Če bi Priče to dosegle, bi pridobljeni pravni status nudil določeno mero zaščite pred diskriminacijo in prispeval k spoštovanju njihove pravice do svobode veroizpovedi.