Devetletna Gathie Barnett in njena osemletna sestra Marie sta spoštljivo in tiho stali, medtem ko so njuni sošolci pozdravljali ameriško zastavo. Nista vedeli, da bosta zaradi tega dejanja, s katerim sta pokazali vero, v središču pozornosti na zelo pomembnem sodnem procesu vrhovnega sodišča leta 1943. Deklici sta verjeli, da morata svojo zvestovdanost izkazovati samo Bogu. Bili sta zgolj dve izmed več tisoč otrok Jehovovih prič, ki poslušajo svojo krščansko šolano vest. (Apd. 5:29)

Ker sta se Gathie in Marie pogumno postavili po robu in nista pozdravili zastave, sta bili izključeni iz osnovne šole Slip Hill v Zahodni Virginiji. Njun oče se je boril, vse dokler primer ni prišel pred vrhovno sodišče Združenih držav. Sodišče je 14. junija 1943 razsodilo, da šole otrok ne smejo prisiliti, da bi pozdravljali zastavo. Posebej je opozorilo na to, da Jehovove priče niso »nespoštljive do zastave ali države«. Sodišče je z razsodbo v primeru Šolski svet zvezne države Zahodna Virginija proti Barnettu razveljavilo svojo razsodbo v primeru Šolsko okrožje Minersville proti Gobitisoma. Z njo je samo tri leta pred tem šolam dovolilo, da smejo zahtevati, da otroci pozdravljajo zastavo. a

Sodnik Robert Jackson je odločitev vrhovnega sodišča, sprejeto z glasovi 6 proti 3, prepričljivo komentiral: »Če katera zvezda trdno stoji v ozvezdju, ki mu pravimo Ustava, potem je to naslednja: noben uradnik, ne glede na svoj položaj, ne sme določati, kaj naj bo splošno sprejeto v politiki, nacionalizmu, religiji ali v drugih stvareh, pri katerih gre za osebno mnenje, niti ne sme prisiliti državljanov, da z besedami ali dejanji dokazujejo vero, ki jim jo vsiljuje država.«

Čeprav je ta razsodba najprej koristila otrokom Jehovovih prič, je Andrew Koppelman, odvetnik in profesor na univerzi Northwestern, izjavil: »Ameriški zagovorniki državljanskih pravic bi morali biti zelo hvaležni Jehovovim pričam. Te so v Ameriki prestale hudo in kruto preganjanje pri svojem boju za državljanske pravice, ki smo jih danes deležni.«

Philip Brumley, glavni pravni zastopnik Jehovovih prič, pojasnjuje, da ta primer ni vplival samo na ameriški pravosodni sistem. Rekel je: »Vpliv razsodbe v primeru Barnette se vidi v tem, da Evropsko sodišče za človekove pravice in vrhovna sodišča v Argentini, Kanadi, Kostariki, Gani, Indiji, na Filipinih in v Ruandi naklonjeno sprejemajo to odločitev in razsojajo na temelju istih načel.«

Leta 2006 sta bili Gathie in Marie skupaj s pravnimi strokovnjaki povabljeni v Center Roberta H. Jacksona v New Yorku. Tam so razpravljali o pomembnosti njunega primera. Marie je rekla: »Še posebej sem vesela, da je razsodba pomagala otrokom kasnejših generacij.« Gathie je dodala: »Spomnim se, da so mojega starejšega sina poslali k ravnatelju, ker ni pozdravil zastave. Ravnatelj se je odzval: ‚Tvoj učitelj se očitno ne spomni razsodbe vrhovnega sodišča.‘«

Gathie je izrazila občutke vseh Jehovovih prič, ko je rekla: »Spoštujemo zastavo in to, kar predstavlja. Nič nimamo proti temu. Samo ne želimo je častiti ali pozdravljati.« (1. Jan. 5:21)