V Zimbabveju je v mestu Harare od 28. avgusta do 2. septembra 2023 potekal zimbabvejski kmetijski sejem. Na tej mednarodni razstavi je sodelovalo 500 razstavljalcev, obiskalo pa jo je več kot 250.000 ljudi. Bratje in sestre s tega področja so postavili stojnico z literaturo v angleščini, ndebelščini (Zimbabve) in šonščini. Sodelovalo je 79 bratov in sester, ki so oddali skoraj 6300 publikacij, 116 ljudi pa je zaprosilo za svetopisemski tečaj.

K stojnici je pristopil najstnik Tamuka. Pritegnila ga je knjiga Učinkoviti odgovori na vprašanja mladih, 1. in 2. zvezek. Ko pa je izvedel, da Jehovove priče ponujajo brezplačne interaktivne svetopisemske tečaje, je navdušeno vprašal: »Ali mi lahko poveste kaj več o teh svetopisemskih tečajih?« Potem ko si je ogledal predstavitev svetopisemskega tečaja z brošuro Uživaj življenje vso večnost!, je zaprosil za tečaj. Krajevni brat je uredil, da se je s Tamukom tečaj nadaljeval.

Neki moški je pristopil k stojnici in rekel, da občuduje ponižnost Prič in to, kako pridno oznanjujejo drugim. Brat na stojnici mu je prebral Matej 28:19, 20 in mu razložil, da Jehovove priče resno jemljejo Jezusovo zapoved, naj oznanjujejo svetopisemsko sporočilo. Moški je priznal, da si želi, da bi bil tako pogumen. Brat mu je ponudil svetopisemski tečaj in moški ga je sprejel.

Neka ženska, ki je obiskala razstavo, je pohvalila Jehovove priče, ker so tako prijazne in skromne. Bratje in sestre so ji razložili, da nam preučevanje in udejanjanje Božje Besede v življenju pomaga kazati takšne lastnosti. Potem ji je ena od sester s pomočjo brošure Uživaj življenje vso večnost! pokazala, kako poteka svetopisemski tečaj. Ženska je bila presenečena nad široko paleto brezplačnih publikacij, ki jih ponujamo, med katerimi so tudi publikacije za družine in mlade. Potem ko je vzela nekaj publikacij in Sveto pismo, je sprejela svetopisemski tečaj in rekla: »To je najboljše darilo, ki sem ga kdaj koli dobila!«

Med sejmom so naši bratje in sestre oznanjevali tudi neformalno. Neki brat se je začel pogovarjati z žensko, ki je imela svojo stojnico. Pozneje istega dne je brat spet govoril z njo in ji ponudil Sveto pismo in nekaj publikacij. Z veseljem jih je vzela in mu povedala, da si je želela imeti svoje Sveto pismo, vendar ga ni mogla dobiti. Potem je dala svoje kontaktne podatke, tako da bi jo kasneje lahko obiskala kakšna sestra.

Sestra Ranganai je povedala, kako se je počutila, ko je sodelovala v tej oznanjevalski akciji: »V zadnjem letu zaradi zdravstvenih težav nisem mogla toliko oznanjevati, kot bi si želela. Toda naučila sem se, da se osredotočam na blagoslove, ne pa na težave. Eden teh blagoslovov je ravno sodelovanje v tej akciji. Dobila sem spodbudo, ki sem jo potrebovala.«

Zelo smo veseli, ko slišimo za takšna doživetja, in ponosni smo, da lahko z našimi brati in sestrami v Zimbabveju z ramo ob rami služimo kot »Božji sodelavci«. (1. Korinčanom 3:9)