Ali poznaš kakšnega mladega, ki se spoprijema z resnimi zdravstvenimi težavami? Imaš morda ti sam bolezen ali okvaro, zaradi katere ne moreš sodelovati v dejavnostih, v katerih uživajo tvoji vrstniki?

 Če je tako, potem ni nič nenavadnega, da si zaradi tega kdaj pa kdaj potrt. Vendar pa v Svetem pismu najdemo dve zelo tolažilni misli.

•   Tvoj Stvarnik, Bog Jehova, pozna tvoje okoliščine. In kar je še pomembnejše, Sveto pismo pravi, da »mu je mar« zate. (1. Petrovo 5:7)

•   Bog Jehova ima namen ozdraviti vse bolezni! O tem lahko bereš v Svetem pismu v Izaiju 33:24 in Razodetju 21:1–4.

 Nešteti mladi, ki se bojujejo z resnimi zdravstvenimi težavami, so ugotovili, da jim moč daje vera v Boga in v njegove obljube. Razmisli o štirih od njih.

•  YEIMY

•  MATTEO

•  BRUNA

•  ANDRÉ

 Že pri enajstih letih nisem mogla nikamor brez invalidskega vozička. Nisem kos niti preprostim opravilom, celo česa lahkega ne morem dvigniti.

 Ko sem bila stara pet let, so mi diagnosticirali mišično distrofijo. To je degenerativna bolezen, ki me v veliki meri omejuje. Včasih sem potrta, saj ne morem delati stvari, ki jih počnejo vrstniki. Toda starši in soverniki v krščanski občini me podpirajo fizično, čustveno in duhovno. Večino časa namenim temu, da druge poučujem o Svetem pismu. Sokristjani mi pri tem pomagajo tako, da me pogosto spremljajo k tistim, s katerimi vodim svetopisemski tečaj.

 Vsak dan ima, kot je rekel Jezus, svoje skrbi. (Matej 6:34) Zato se trudim osredotočiti na vsak dan posebej in si postaviti realne cilje, za katere si v okviru svojih zmožnosti lahko prizadevam in ki jih lahko dosežem. Že sedaj se veselim Božjega novega sveta, ko bom imela »pravo življenje«, brez te bolezni, ki mi jemlje moč. (1. Timoteju 6:19)

 V razmislek: Yeimy pomaga to, da si postavlja »realne cilje«. Kako jo lahko v tem posnemaš? (1. Korinčanom 9:26)

 Ko me je pri šestih letih začel boleti hrbet, so zdravniki rekli, da so te bolečine povezane z rastjo. Leto kasneje pa so odkrili, da se mi je vzdolž hrbtenice razvil tumor.

 Med operacijo so mi uspeli odstranili samo okoli 40 odstotkov tumorja. Toda komaj dva meseca kasneje je tumor zrasel na prvotno velikost! Od takrat sem bil na mnogih preiskavah in terapijah ter doživel veliko razočaranj.

 Včasih imam zaradi tumorja ostre zbadajoče bolečine po celem telesu, toda večinoma v predelu hrbta in prsi. Kljub temu se trudim, da se s svojo boleznijo ne bi preveč obremenjeval. Večkrat se opomnim, da tudi drugi doživljajo grozne stvari, pa so vseeno pozitivni. Pri tem, da ostajam pozitiven, mi najbolj pomaga prepričanje, da bo Bog Jehova, kot je obljubil, nekega dne naredil konec trpljenju. (Razodetje 21:4)

V razmislek: Kako ti lahko premišljevanje o obljubi, da bo Bog naredil konec trpljenju, pomaga prenašati bolezen, kot to pomaga Matteu? (Izaija 65:17)

 Ker na zunaj ni videti znakov moje bolezni, bi nekateri ljudje morda pomislili, da sem lena. Toda resnično mi vse predstavlja napor, tudi gospodinjska opravila, učenje in celo to, da vstanem iz postelje.

 Odkar so mi pri 16-ih ugotovili, da imam multiplo sklerozo, ki napreduje in mi jemlje moč, ne morem delati pa tudi ne sodelovati v krščanskih dejavnostih toliko, kot bi rada. Po odkritju te bolezni sem vedno znova prebirala 1. Petrovo 5:7, kjer piše: »Zvrnite nanj [na Boga] vse svoje skrbi, ker mu je mar za vas.« V veliko pomoč mi je bila misel, da Jehova skrbi za vsakega od nas posebej. In ta misel me krepi vse do danes.

 V razmislek: Kako ti lahko koristi to, da svoje skrbi zvrneš na Jehova, kot to počne Bruna? (Psalm 55:22)

 Nekateri ljudje ravnajo z mano kakor z desetletnikom. Vendar jim ne morem zameriti, saj konec koncev tako tudi izgledam.

 Ko sem imel dve leti, so mi odkrili redko obliko raka, ki se je pričel razvijati v hrbtenjači in se nato razširil do možganov. Zdravniki so bolezen uspeli spraviti pod nadzor, toda zdravljenje je vplivalo na mojo rast. Danes v višino merim samo 1,37 metra. Številni me imajo za lažnivca, ko jim povem, da sem star 18 let!

 Ljudje v krščanski občini z mano ravnajo dostojanstveno. Ne privoščijo si otročjih potegavščin na moj račun, kot so to počeli otroci v šoli, ki sem jo obiskoval. Ne glede na vse skušam ostati pozitiven. Zares, zgodilo se mi je nekaj najboljšega, kar se človeku sploh lahko zgodi – spoznal sem Jehova! Ne glede na to, kar moram prestajati, vem, da Jehova skrbi zame na vsakem koraku. Razmišljanje o čudovitem novem svetu, ki ga je obljubil Bog Jehova, mi pomaga, da ostajam pozitiven. (Izaija 33:24)

 V razmislek: Zakaj je to, da spoznamo Jehova, »nekaj najboljšega, kar se človeku sploh lahko zgodi«, kot je to povedal André? (Janez 17:3)