»Spoštuj svojega očeta in svojo mater, da se ti bodo podaljšali dnevi na zemlji, ki ti jo daje Jehova, a tvoj Bog.« (2. Mojzesova 20:12, Prevod novi svet)

 »Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel v deželi, ki ti jo dá Gospod, tvoj Bog!« (2. Mojzesova 20:12, Ekumenska izdaja)

 Bog je starodavnim Izraelcem zapovedal, naj spoštujejo svoje starše. Tej zapovedi pa je sledila tudi obljuba, ki naj bi jih še dodatno spodbudila k temu, da bi to zapoved upoštevali. Res je, da kristjanom ni treba upoštevati zakonov iz Postave, ki jo je Bog po Mojzesu dal Izraelcem. Toda Božja merila so še vedno ista. Načela, na katerih je temeljila Božja postava, še vedno veljajo in so zato pomembna za kristjane. (Kološanom 3:20)

 Otroci – tako mlajši kot starejši – spoštujejo svoje starše tako, da jih cenijo in ubogajo. (3. Mojzesova 19:3; Pregovori 1:8) Tudi ko si odrasli otroci kasneje ustvarijo svojo družino, se še vedno ljubeče zanimajo za svoje starše. Tako na primer uredijo vse potrebno, da je za ostarele starše dobro poskrbljeno, in jim, če je treba, tudi finančno pomagajo. (Matej 15:4–6; 1. Timoteju 5:4, 8)

 Ste opazili, da je bilo izraelskim otrokom zapovedano, naj spoštujejo očeta in mater? S tem so materi priznali pomembno vlogo v družini. (Pregovori 6:20; 19:26) To bi morali upoštevati tudi otroci danes.

 Zapoved, naj spoštujemo svoje starše, pa je vedno imela tudi izjeme. Otroci v Izraelu naj ne bi ubogali staršev ali katerega koli drugega človeka, če bi ta od njih zahteval, da naredijo kaj, kar bi bilo v nasprotju z Božjimi zapovedmi. (5. Mojzesova 13:6–8) Tako so tudi danes kristjani »pokorni [...] Bogu, ne pa ljudem«. (Apostolska dela 5:29)

 Bog je v Postavo, ki jo je dal Izraelcem, dal zapisati tudi obljubo, da se bodo otrokom, ki bodo spoštovali svoje starše, podaljšali dnevi in se jim bo dobro godilo na zemlji, ki jim jo daje. (5. Mojzesova 5:16) Ne bo jih doletela kazen. Ta je zadela odrasle otroke, ki se niso ozirali na Božji zakon in so se svojim staršem upirali. (5. Mojzesova 21:18–21) Načela, na katerih so temeljili ti zakoni, veljajo še danes. (Efežanom 6:1–3) Ne glede na to, ali smo mlajši ali starejši, za svoja dejanja odgovarjamo svojemu Stvarniku. In kot je Bog obljubil, bodo otroci, ki ubogajo njega in svoje starše, dolgo živeli. Pravzaprav lahko upajo na večno življenje. (1. Timoteju 4:8; 6:18, 19)

 Zapoved iz 2. Mojzesove 20:12 zavzema pomembno mesto v sklopu deseterih besed oziroma desetih zapovedi. (2. Mojzesova 20:1–17) Zapovedi, navedene pred to vrstico, določajo obveznosti, ki so jih Izraelci imeli do Boga. Takšna je bila na primer zapoved, da morajo častiti samo njega. Zapovedi, ki so navedene za to vrstico, pa obravnavajo njihove dolžnosti glede ravnanja s sočlovekom. To sta na primer zapovedi, da morajo biti zvesti svojemu zakoncu in da ne smejo krasti. Tako lahko na zapoved »spoštuj svojega očeta in svojo mater« gledamo kot na nekakšen naravni vezni člen med dvema nizoma zapovedi.