»Zato, bratje, premišljujte o tem, kar je resnično, kar je pomembno, kar je pravično, kar je čisto, kar spodbuja k ljubezni, kar je na dobrem glasu, kar je krepostno in kar je hvalevredno.« (Filipljanom 4:8, Prevod novi svet)

 »Sicer pa, bratje, vse, kar je resnično, kar je vzvišeno, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in hvalevredno, vse to imejte v mislih.« (Filipljanom 4:8, Slovenski standardni prevod)

 Bog se zanima za to, o čem ljudje razmišljamo. Zakaj? Še posebej zato, ker naše misli vodijo v dejanja. (Psalm 19:14; Marko 7:20–23) Zato tisti, ki hočejo ugajati Bogu, ne želijo razmišljati o tem, kar je v njegovih očeh slabo, ampak raje razmišljajo o tem, kar on odobrava.

 V tej vrstici je omenjenih osem predlogov, o čem bi kristjani morali razmišljati. Razmišljanje o tem bi jim moralo priti v navado.

•   »Kar je resnično.« To se nanaša na to, kar je dobro in zanesljivo, kot so na primer informacije, ki jih najdemo v Božji Besedi, Svetem pismu. (1. Timoteju 6:20)

•   »Kar je pomembno.« To se ne nanaša na to, kar je površinsko oziroma nepomembno. Če kristjan razmišlja o tem, kar je pomembno, bo še bolj odločen, da dela to, kar je prav. (Titu 2:6–8)

•   »Kar je pravično.« To se nanaša na načrte in dejanja, ki ustrezajo Božjim merilom za to, kar je prav, in ne temeljijo na omejeni človeški modrosti. (Pregovori 3:5, 6; 14:12)

•   »Kar je čisto.« To se nanaša na čiste misli in motive, in to ne samo glede spolnosti, ampak glede vsega. (2. Korinčanom 11:3)

•   »Kar spodbuja k ljubezni.« To se nanaša na to, kar je prijetno in kar spodbuja ljubezen, ne pa sovraštvo, zagrenjenost ali spore. (1. Petrovo 4:8)

•   »Kar je na dobrem glasu.« To se nanaša na to, kar prispeva k dobremu slovesu neke osebe in kar odobravajo ljudje, ki spoštujejo Boga. (Pregovori 22:1)

•   »Kar je krepostno.« To se nanaša na to, kar je moralno po Božjih merilih. To je v absolutnem pomenu dobro. (2. Petrovo 1:5, 9)

•   »Kar je hvalevredno.« To se nanaša na to, kar je še posebej v Božjih očeh vredno hvale. Tudi Božja dela so vredna hvale in dobro je, da ljudje o njih razmišljamo. (Psalm 78:4)

 Apostol Pavel je to pismo napisal kristjanom v Filipih, ko je bil v hišnem priporu v Rimu. Svetopisemski komentatorji to pismo opišejo kot »veselo pismo«, saj je v njem čutiti veselje in je polno izrazov topline in naklonjenosti. (Filipljanom 1:3, 4, 7, 8, 18; 3:1; 4:1, 4, 10)

 Pavel je imel rad svoje duhovne brate in sestre v Filipih in je želel, da bi tudi oni občutili veselje in mir. (Filipljanom 2:17, 18) Zato jih je na koncu svojega pisma spodbudil, naj razvijajo veselje, naj bodo razumni, se ves čas zanašajo na Boga v molitvi in se osredotočajo na to, kar jim bo dalo notranji mir in pomagalo, da bodo v dobrem odnosu z Bogom. (Filipljanom 4:4–9)

 Če želite izvedeti več o vsebini Pisma Filipljanom, si oglejte ta kratki videoposnetek.