»Tiste, ki se popolnoma zanašajo nate, boš varoval. Ker zaupajo vate, jim boš naklanjal trajni mir.« (Izaija 26:3, Prevod novi svet)

 »Kdor ti je predan, mu ohranjaš mir, mir, ker zaupa vate.« (Izaija 26:3, Slovenski standardni prevod)

 S temi pomirjujočimi besedami je prerok Izaija pokazal, da Bog varuje tiste, ki mu povsem zaupajo. Pomaga jim, da se počutijo varne in imajo notranji mir.

 »Tiste, ki se popolnoma zanašajo nate, boš varoval.« Ta del vrstice opisuje ljudi, ki so popolnoma odločeni, da bodo Bogu Jehovu a vedno zaupali. Tisti, ki zaupajo Bogu, se zavedajo, da se morajo zanašati nanj. Ko sprejemajo pomembne odločitve in pri vsem, kar delajo, se ne zanašajo nase, ampak na Boga. (Pregovori 3:5, 6) Prizadevajo si ugotoviti, kakšna je Božja volja, tako da berejo njegovo Besedo, Sveto pismo, in o prebranem poglobljeno premišljujejo. (Psalm 1:2; 119:15) Ko so v težkih okoliščinah, v iskreni molitvi prosijo Jehova za pomoč. (Psalm 37:5; 55:22) S tem pokažejo, da zaupajo Bogu, on pa jim da notranji mir.

 »Naklanjal jim boš trajni mir.« V izvirni hebrejščini se beseda »mir« zaradi poudarka pojavi dvakrat. Zato se jo lahko prevede tudi s »trajni mir«, »popolni mir« ali »absolutni mir«. Drugače povedano, tisti, ki zaupajo Jehovu, občutijo notranji mir, ki ni odvisen od njihovih okoliščin. (Psalm 112:7; 119:165) Ta mir izvira iz tega, da so v tesnem odnosu z Jehovom in da se trudijo delati to, kar mu ugaja. (Pregovori 3:32; Izaija 48:18)

 To, da Bog svojim služabnikom naklanja »trajni mir«, ne pomeni, da jih obvaruje pred vsako težavo in osvobodi vseh skrbi. (1. Samuelova 1:6, 7; Job 6:1, 2; Psalm 31:9) Raje jim pomaga, da v težavah vztrajajo. (Izaija 41:10, 13) Na njihove molitve se odzove tako, da jih napolni z modrostjo, jim da moč in jih potolaži. (Psalm 94:19; Pregovori 2:6; Izaija 40:29) Zato lahko ohranijo mir tudi v težkih okoliščinah. (Filipljanom 4:6, 7)

 Prerok Izaija je živel v 8. stoletju pr. n. št. Takrat in v letih, ki so sledila, mnogi na Judovem niso zvesto častili Jehova. Zato je Bog nazadnje dovolil, da je bilo njihovo glavno mesto Jeruzalem leta 607 pr. n. št. uničeno.

 Vendar je Izaija več kot sto let pred uničenjem mesta v 26. poglavju Jehovu napisal hvalnico, ki je imela preroški pomen. (Izaija 26:1–6) Ta pesem je opisovala čas, ko je bilo mesto na Judovem, očitno Jeruzalem, obnovljeno.

 Jeruzalem je bil obnovljen po letu 537 pr. n. št. Takrat so se Judje, ki so se vrnili v Jeruzalem, lahko počutili varne. Rekli so: »Imamo trdno mesto.« (Izaija 26:1) Vendar ni bilo utrjeno obzidje mesta tisto, kar jih je naredilo močne, saj je bila varnost mesta odvisna od Jehovovega blagoslova in zaščite. (Izaija 26:2)

 Podobno je danes. Tisti, ki popolnoma zaupajo Jehovu, se počutijo varne, ker nanj gledajo kot na »Skalo« oziroma zatočišče. (Izaija 26:4)

 Če želite izvedeti več o vsebini Izaijeve knjige, si oglejte ta kratki videoposnetek.