»Bogu namreč ni nemogoče izpolniti nič, kar reče.« (Luka 1:37, Prevod novi svet)

 »Pri Bogu ni nič nemogoče.« (Luka 1:37, Ekumenska izdaja)

 Vsemogočni Bog lahko naredi to, kar se ljudem zdi nemogoče. Nič mu ne more preprečiti, da bi izpolnil to, kar reče ali obljubi.

 Ker Bog Jehova a vedno izpolni to, kar reče, se lahko izvirno grško besedilo iz Luka 1:37 prevede tudi: »Božje obljube namreč nikoli ne razočarajo« ali »Pri Bogu namreč ni nič nemogoče«. Ta prevoda sporočata isto temeljno resnico: Nič, kar Bog reče ali obljubi, ne ostane neizpolnjeno, ker zanj ni nič nemogoče. (Izaija 55:10, 11)

 Podobne besede glede Božjih obljub je najti tudi drugje v Svetem pismu. Poglejmo nekaj primerov. Jehova je po angelu napovedal, da bo Abrahamova žena Sara, ki je bila že stara in ni imela otrok, zanosila. Angel je takrat tudi rekel: »Ali je za Jehova kaj nemogoče?« (1. Mojzesova 18:13, 14) Ko je očak Job premišljeval o Božjem stvarstvu, je priznal: »Zate ni nobena zamisel neuresničljiva.« (Job 42:2) In ko je Jezusove učence skrbelo, da ne bodo mogli izpolniti pogojev za to, da bi jih Bog rešil, jih je Jezus spomnil na to, da je Bogu »mogoče vse«. (Matej 19:25, 26) b

 Angel je besede, zapisane v Luku 1:37, izrekel mladi Judinji Mariji, ki je bila še devica. Ravno pred tem ji je povedal, da bo rodila »Sina Najvišjega«, in ji rekel, naj mu da »ime Jezus«. Ta naj bi postal kralj Božjega kraljestva in vladal večno. (Luka 1:26–33; Razodetje 11:15)

 Marija je vprašala, kako bi bilo to sploh mogoče, saj še ni bila poročena in je bila »še devica«. (Luka 1:34, 35) Gabriel ji je odgovoril, da bo Bog to povzročil po svoji dejavni sili, svetem duhu. Takrat je bil Jezus duhovni Božji sin v nebesih. Jehova je torej uporabil svojega svetega duha, da je življenje svojega Sina iz nebes prenesel v Marijino maternico. (Janez 1:14; Filipljanom 2:5–7) Tako je po čudežu zanosila. Angel ji je želel okrepiti vero v Božjo moč, zato ji je povedal, da je tudi njena sorodnica Elizabeta, ki je bila »že v letih«, zanosila in bo rodila sina. Elizabeta in njen mož Zaharija sta bila brez otrok, ker jih Elizabeta ni mogla imeti. (Luka 1:36) Njun sin je postal Janez Krstnik in njegovo delovanje je Jehova prav tako vnaprej napovedal. (Luka 1:10–16; 3:1–6)

 Ko je angel Gabriel izrekel besede, zapisane v Luku 1:37, je imel verjetno v mislih obe, Marijo in Elizabeto. Te njegove besede so današnjim Jehovovim služabnikom zagotovilo, da bo Bog še naprej izpolnjeval svoje obljube. Med temi je tudi obljuba, da bo človeške vlade nadomestil s pravično vlado svojega Sina, Jezusa Kristusa, ki je kralj Božjega nebeškega kraljestva. (Daniel 2:44; 7:13, 14)

 Če želite izvedeti več o Lukovem evangeliju, si oglejte ta kratki videoposnetek.