»Naj vas Bog, ki daje upanje, napolni z vso radostjo in mirom zaradi vašega verovanja, da bi z močjo svetega duha rastli v upanju.« (Rimljanom 15:13, Prevod novi svet)

 »Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da bi bili v môči Svetega Duha polni upanja.« (Rimljanom 15:13, Slovenski standardni prevod)

 Apostol Pavel je s temi besedami izrazil željo, da Bog svoje častilce napolni z »radostjo in mirom«. To dvoje je povezano z upanjem, ki ga daje Bog, in z močjo svetega duha.

 To upanje, ki nam ga daje Bog, je zapisano v njegovi Besedi, Bibliji. V Rimljanom 15:4 piše: »Vse namreč, kar je bilo prej napisano, je bilo napisano nam v pouk, da bi po svoji zdržljivosti in po tolažbi iz Svetih spisov [iz Biblije] imeli upanje.« V Svetem pismu je zapisana obljuba, da bo Bog rešil vse težave, ki nam danes grenijo življenje, kot so revščina, krivice, bolezni in smrt. (Razodetje 21:4) Bog bo te obljube izpolnil po Jezusu Kristusu. Zato lahko upamo na boljšo prihodnost. (Rimljanom 15:12)

 V upanju, ki ga daje Bog, bomo »rastli« samo, če zaupamo v Boga. Bolj ko ga spoznavamo, bolj bomo prepričani, da je popolnoma vreden zaupanja. (Izaija 46:10; Titu 1:2) Zaradi zanesljivega upanja, ki ga daje Bog, smo lahko napolnjeni z veseljem in mirom, tudi če doživljamo težave. (Rimljanom 12:12)

 Mir, veselje in upanje so povezani s »svetim duhom«, ki je Božja dejavna sila. a Bog s svetim duhom izpolnjuje svoje obljube, in to nam daje upanje. Ta duh nam tudi pomaga, da razvijamo dobre lastnosti, kot sta veselje in mir. (Galačanom 5:22)

 Pismo Rimljanom je bilo namenjeno kristjanom, ki so živeli v Rimu. Nekateri od njih so bili judovskega porekla. Pavel je vse kristjane v Rimu spodbudil, naj se kljub različnemu poreklu in kulturi trudijo biti enotni v mislih in dejanjih. (Rimljanom 15:6)

 Pavel je kristjane v Rimu spomnil na naslednje: Bog je že dolgo nazaj napovedal čas, ko ga bodo ljudje iz vseh narodov enotno častili. Pavel je zato, da bi podkrepil to misel, kar štirikrat citiral iz Hebrejskih spisov. b (Rimljanom 15:9–12) Kaj je želel s tem poudariti? Poleg Judov imajo lahko tudi ljudje iz drugih narodov koristi od Jezusovega služenja. Obe skupini imata lahko isto upanje, ki ga daje Bog. Zato naj bi vsi kristjani v Rimu, ne glede na preteklost, prisrčno sprejemali drug drugega – drug do drugega naj bi bili prijazni in gostoljubni. (Rimljanom 15:7)