Pasha je judovski praznik v spomin na to, da je Bog leta 1513 pr. n. št. osvobodil Izraelce iz egiptovskega suženjstva. Bog je Izraelcem zapovedal, naj se tega pomembnega dogodka spominjajo enkrat letno, in sicer 14. dne judovskega meseca abiba, ki je kasneje dobil ime nisan. (2. Mojzesova 12:42; 3. Mojzesova 23:5)

Zakaj se imenuje pasha?

 Beseda »pasha« izhaja iz hebrejske besede, ki pomeni »mimohod« ali »preskok«. Povezana je s časom, ko je Bog Izraelce rešil pred nadlogo, v kateri je bil ubit vsak prvorojenec v Egiptu. (2. Mojzesova 12:27; 13:15) Preden je Bog povzročil to uničujočo nadlogo, je Izraelcem naročil, naj s krvjo zaklanega jagnjeta ali kozliča poškropijo vhod svojih hiš. (2. Mojzesova 12:21, 22) Bog je videl to znamenje in »šel mimo« njihovih hiš ter prizanesel njihovim prvorojencem. (2. Mojzesova 12:7, 13)

Kako so pasho praznovali v svetopisemskih časih?

 Bog je dal Izraelcem navodila, kako naj praznujejo prvo pasho. a Za nekatera praznovanja pashe, omenjena v Svetem pismu, je bilo med drugim značilno naslednje.

•   Žrtev: Družine so 10. dne meseca abiba (nisana) izbrale enoletno jagnje (ali kozliča) in ga 14. dne zaklale. Na prvo pasho so Judje s krvjo te živali poškropili oba podboja in tram nad vrati hiš, nato pa so celo žival spekli in jo pojedli. (2. Mojzesova 12:3–9)

•   Obed: Poleg jagnjeta (ali kozliča) so Izraelci za pasho jedli nekvašene kruhke in grenka zelišča. (2. Mojzesova 12:8)

•   Praznovanje: Izraelci so takoj po pashi imeli praznik nekvašenih kruhkov, ki je trajal sedem dni. V tem času niso jedli kvašenega kruha. (2. Mojzesova 12:17–20; 2. kroniška 30:21)

•   Pouk: Starši so pasho izkoristili, da so svoje otroke učili o Bogu Jehovu. (2. Mojzesova 12:25–27)

•   Potovanje: Kasneje so Izraelci na praznovanje pashe potovali v Jeruzalem. (5. Mojzesova 16:5–7; Luka 2:41)

•   Drugi običaji: V Jezusovem času so pri praznovanju pashe tudi pili vino in peli. (Matej 26:19, 30; Luka 22:15–18)

Zmote glede pashe

 Zmota: Kristjani bi morali praznovati pasho.

 Dejstvo: Jezus je, potem ko je 14. nisana leta 33 n. št. praznoval pasho, vpeljal nov praznik – Gospodovo večerjo. (Luka 22:19, 20; 1. Korinčanom 11:20) Ta večerja je nadomestila pasho, saj se praznuje v spomin na žrtev Jezusa Kristusa, imenovanega »pasha« oziroma »pashalno jagnje«. (1. Korinčanom 5:7; Slovenski standardni prevod) Jezusova odkupna žrtev je boljša od pashalne žrtve, saj so z njo vsi ljudje osvobojeni sužnjevanja grehu in smrti. (Matej 20:28; Hebrejcem 9:15)