Preskoči na vsebino

Kaj pomeni imeti »radi svoje sovražnike«?

Kaj pomeni imeti »radi svoje sovražnike«?

Sveto pismo odgovarja

 Jezus je v svojem znamenitem govoru na gori rekel: »Imejte radi svoje sovražnike.« (Matej 5:44; Luka 6:27, 35) Te njegove besede pomenijo, da bi morali s tistimi, ki nas sovražijo ali so do nas krivični, ravnati ljubeče.

 Jezus je svojo ljubezen do sovražnikov pokazal tako, da je odpustil tistim, ki so z njim grdo ravnali. (Luka 23:33, 34) Njegovi nauki o tem, da moramo imeti radi svoje sovražnike, so v skladu s tem, kar piše v Hebrejskih spisih, ki so na splošno poznani kot Stara zaveza. (2. Mojzesova 23:4, 5; Pregovori 24:17; 25:21)

 »Imejte radi svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo.« (Matej 5:43, 44)

V tem članku bo obravnavano naslednje:

 Zakaj bi morali imeti radi svoje sovražnike?

  •   Bog nam daje zgled. Bog je »dober tudi do nehvaležnih in hudobnih«. (Luka 6:35) On daje, »da njegovo sonce vzhaja nad hudobnimi«. (Matej 5:45)

  •   Ljubezen lahko sovražnika spremeni na bolje. Sveto pismo priporoča, da s sovražnikom ravnamo prijazno. V njem piše, da mu bomo s takšnim ravnanjem na glavo nasuli žerjavico. (Pregovori 25:22) Ta metafora se nanaša na proces, pri katerem s segrevanjem rude pridobivajo žlahtne kovine. Podobno lahko nekomu, ki nas sovraži, figurativno stopimo jezo in iz njega potegnemo najboljše, če smo do njega prijazni.

 Kako lahko pokažemo, da imamo radi svoje sovražnike?

  •   »Delajte dobro tistim, ki vas sovražijo.« (Luka 6:27) »Če je tvoj sovražnik lačen, ga nahrani, in če je žejen, mu daj piti,« pravi Sveto pismo. (Rimljanom 12:20) Ljubezen do sovražnika lahko pokažeš tudi drugače, in sicer tako, da upoštevaš tako imenovano zlato pravilo »Kar hočete, da bi ljudje naredili za vas, naredite tudi vi za njih«. (Luka 6:31)

  •   »Prosite Boga, da blagoslovi tiste, ki na vas kličejo prekletstvo.« (Luka 6:28) Če tako delamo, do sovražnikov pokažemo prijaznost. Čeprav so do nas neprijazni, jim tega ne vračamo, ampak z njimi govorimo prijazno in obzirno. Sveto pismo pravi: »Ne vračajte [...] žaljenja z žaljenjem, ampak se odzovite z lepimi besedami.« (1. Petrovo 3:9) Ta nasvet nam lahko pomaga prekiniti začarani krog sovraštva.

  •   »Molite za tiste, ki vas žalijo.« (Luka 6:28) Če vas kdo žali, »ne vračajte hudega s hudim«. (Rimljanom 12:17) Raje Boga prosite, da takšnemu posamezniku odpusti. (Luka 23:34; Apostolska dela 7:59, 60) Ne maščujte se, ampak pustite Bogu, da s to osebo ravna na podlagi svojih popolnih pravičnih meril. (3. Mojzesova 19:18; Rimljanom 12:19)

 »Imejte radi svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo, prosite Boga, da blagoslovi tiste, ki na vas kličejo prekletstvo, in molite za tiste, ki vas žalijo.« (Luka 6:27, 28)

  •   Bodite potrpežljivi in prijazni. (1. Korinčanom 13:4) Krščanski apostol Pavel je v svojem dobro poznanem opisu ljubezni uporabil isto obliko grške besede agápe, ki jo najdemo tudi v Mateju 5:44 in Luku 6:27, 35. Takšno ljubezen kažemo tudi do svojih sovražnikov, tako da smo potrpežljivi in prijazni, ne pa ljubosumni, ošabni ali žaljivi.

 »Ljubezen je potrpežljiva in prijazna. Ljubezen ni ljubosumna, se ne baha, se ne napihuje, se ne vede nespodobno, ni sebična, ni razdražljiva. Ne spominja se krivic. Ne veseli se nepravičnosti, ampak se veseli resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse zdrži. Ljubezen nikoli ne zataji.« (1. Korinčanom 13:4–8)

 Ali je prav, da se bojujemo proti svojim sovražnikom?

 Ni prav. Jezus je namreč svoje sledilce učil, da se ne smejo bojevati proti svojim sovražnikom. Ko jih je na primer opozoril, da bo Jeruzalem napaden, jim ni rekel, naj ostanejo v mestu in se bojujejo, ampak jim je naročil, naj zbežijo. (Luka 21:20, 21) Prav tako je apostolu Petru rekel: »Spravi meč na svoje mesto. Vsi, ki za meč primejo, bodo z mečem tudi ubiti.« (Matej 26:52) Iz Svetega pisma in posvetne zgodovine je razvidno, da se Jezusovi sledilci v prvem stoletju niso bojevali proti svojim sovražnikom. a (2. Timoteju 2:24)

 Zmote glede tega, kako ravnati s sovražniki

 Zmota: Božji Zakonik je od Izraelcev zahteval, da sovražijo svoje sovražnike.

 Dejstvo: V Zakoniku ni nobene takšne zapovedi. Pravzaprav je v njem Izraelcem naročeno, naj imajo radi svoje bližnje. (3. Mojzesova 19:18) Izraz »bližnji« je preprosto pomenil druge ljudi, toda nekateri Judje so pomen tega izraza zožili samo na Jude. Ti Judje so menili, da so Nejudje njihovi sovražniki in jih je zato treba sovražiti. (Matej 5:43, 44) Ker je Jezus želel, da popravijo svoj pogled, jim je povedal priliko o usmiljenem Samarijanu. (Luka 10:29–37)

 Zmota: Če imaš rad svoje sovražnike, to pomeni, da odobravaš njihovo napačno ravnanje.

 Dejstvo: Iz Svetega pisma izvemo, da ljubiti nekoga še ne pomeni odobravati njegovo napačno ravnanje. Jezus je na primer obsojal nasilje, pa je kljub temu molil za tiste, ki so ga usmrtili. (Luka 23:34) Prav tako je sovražil nezakonitost ali greh, pa je vseeno dal svoje življenje za grešnike. (Janez 3:16; Rimljanom 6:23)

a E. W. Barnes je v svoji knjigi The Rise of Christianity zapisal: »Skrben pregled vseh razpoložljivih pričevanj kaže, da vse do časa Marka Avrelija [rimskega cesarja v letih 161–180 n. št.] noben kristjan ni postal vojak; in noben vojak, ki je postal kristjan, ni ostal v vojaški službi.«