Kot piše v Svetem pismu, je duhovnost globoka želja ugajati Bogu in razmišljati tako kot on. Duhovna oseba se s pomočjo Božjega svetega duha a trudi živeti po Božjih merilih. (Rimljanom 8:5; Efežanom 5:1)

 Sveto pismo duhovnost razloži tako, da pojasni, kaj počnejo neduhovni ljudje. Na primer, v nasprotju z duhovnim človekom »telesni človek […] tega, kar je od Božjega duha, ne sprejema«. (1. Korinčanom 2:14–16) Poleg tega so telesni ljudje nagnjeni k »ljubosumnosti in sporom«, in ne k radodarnosti in miru. (1. Korinčanom 3:1–3) Tisti, ki obrekujejo in ločujejo dobre prijatelje, se imenujejo »meseni ljudje, v katerih ni duhovnosti«. (Juda 19; Pregovori 16:28) b

V tem članku bo obravnavano naslednje:

•  Od kod izvira duhovnost?

•  Zakaj je duhovnost pomembna?

•  Kako lahko duhovno rastemo?

•  Ali moramo pripadati kakšni religiji, da bi bili duhovni?

•  Zmote glede duhovnosti

•  Svetopisemske vrstice o duhovnosti

 Ljudje imamo sposobnost biti duhovni, ker smo ustvarjeni po Božji podobi. (1. Mojzesova 1:27) Zato ne preseneča, da večina ljudi ceni nekaj, kar ni materialno ali telesno, in hrepeni po tem.

 Že rodili smo se z lastnostmi, ki jih ima tudi Bog Jehova c, kot so na primer mir, usmiljenje in nepristranskost. (Jakob 3:17) Vendar nam lahko Bog pomaga duhovno rasti, če se trudimo ubogati njegove zapovedi. (Apostolska dela 5:32)

 Duhovni ljudje dobijo »življenje in mir«. (Rimljanom 8:6) Ti dragoceni darili se ne moreta z ničimer primerjati.

•   Življenje: Bog je večno življenje obljubil duhovnim ljudem. (Janez 17:3; Galačanom 6:8)

•   Mir: To pomeni mir z Bogom. Tisti, ki se osredotočajo samo na svoje fizične potrebe, pa so Božji sovražniki. (Rimljanom 8:7) Poleg tega Bog tiste, ki se trudijo duhovno rasti, nagrajuje z »Božjim mirom, ki presega vsako misel«. (Filipljanom 4:6, 7) Takšen notranji mir jim pomaga, da so v življenju bolj srečni. (Matej 5:3)

•   Tako, da spoznamo in izpolnjujemo Božje zapovedi. To lahko delamo tako, da beremo Biblijo, v kateri so Božje misli, ki so jih zapisali ljudje, »kakor jih je vodil sveti duh«. (2. Petrovo 1:21) Kar se boste naučili, vam bo pomagalo častiti Boga »v duhu in resnici«. (Janez 4:24)

•   Tako, da molimo za Božjo pomoč. (Luka 11:13) Bog vam bo pomagal, da si boste pridobili lastnosti, ki so značilne za duhovno osebo. (Galačanom 5:22, 23) Lahko vam da tudi modrost, da bi se v življenju spoprijeli s težavami. (Jakob 1:5)

•   Tako, da se družimo z duhovnimi ljudmi. Pomagali vam bodo duhovno napredovati. (Rimljanom 1:11, 12) Če pa se boste družili z ljudmi, ki nasprotujejo Bogu, bo to škodilo vaši duhovnosti. (Jakob 4:4)

 To, da nekdo pripada neki religiji, samo po sebi ne pomeni, da je duhoven. Sveto pismo pravi: »Če se komu zdi, da Boga pravilno časti, pa ne brzda svojega jezika, temveč vztrajno slepi svoje srce, je njegovo čaščenje prazno.« (Jakob 1:26)

 V Svetem pismu torej piše, da duhovni ljudje Boga častijo tako, kot si želi on. Priznajo, da je samo en »duh«, in sicer Jehovov sveti duh. Ta duh jih spodbudi, da častijo Boga kot eno »telo«, in sicer kot organizirana skupina ljudi, ki si prizadevajo »ohranjati enotnost duha in živeti v miru«. (Efežanom 4:1–4)

 Zmota: Vsa bitja so že po naravi duhovna.

 Dejstvo: Vse, kar je Bog ustvaril, mu je v slavo. (Psalm 145:10; Rimljanom 1:20) Vendar lahko samo Božja inteligentna bitja razvijajo duhovnost. Živali namreč ravnajo nagonsko in ne morejo razvijati prijateljstva z Bogom, saj jih v življenju v glavnem vodijo fizične potrebe. (2. Petrovo 2:12) Zato Sveto pismo loči med duhovnostjo ter mesenim razmišljanjem in vedenjem. (Jakob 3:15; Juda 19)