V Svetem pismu piše: »Živi se zavedajo, da bodo umrli, mrtvi pa se ne zavedajo ničesar.« (Pridigar 9:5; Psalm 146:4) Ko umremo, torej nehamo obstajati. Mrtvi ne morejo razmišljati, delati ali čutiti.

»V prah se boš povrnil«

 Bog je prvemu človeku Adamu pojasnil, kaj se zgodi ob smrti. Ker ga ta ni ubogal, mu je Bog rekel: »Prah si namreč in v prah se boš povrnil.« (1. Mojzesova 3:19) Preden je Adama ustvaril »iz zemeljskega prahu«, ta ni obstajal. (1. Mojzesova 2:7) Tako se je Adam, ko je umrl, povrnil v prah in nehal obstajati.

 Enako se zgodi s tistimi, ki dandanes umrejo. Biblija tako za ljudi kot za živali pravi: »Vsi so nastali iz prahu in vsi se vračajo v prah.« (Pridigar 3:19, 20)

Smrt ne pomeni nujno, da je vsega konec

 Sveto pismo smrt pogosto primerja s spanjem. (Psalm 13:3; Janez 11:11–14; Apostolska dela 7:60) Ko človek trdno spi, se ne zaveda, kaj se dogaja okoli njega. Podobno se tudi mrtvi ne zavedajo ničesar. Toda Sveto pismo uči, da Bog lahko zbudi mrtve, kakor če bi samo spali, in jim znova da življenje. (Job 14:13–15) Za tiste, ki jih Bog obudi, smrt ni konec vsega.