Skrinja zaveze je bila sveta skrinja, ki so jo izdelali starodavni Izraelci po zapovedi in načrtu Boga. V njej so hranili in varovali »Pričevanje«, deset zapovedi, ki so bile zapisane na dveh kamnitih ploščah. (2. Mojzesova 25:8–10, 16; 31:18)

•   Izdelava. Skrinja je bila dolga 111 centimetrov, široka 67 centimetrov in visoka 67 centimetrov. Narejena je bila iz akacijevega lesa, znotraj in zunaj je bila prevlečena z zlatom in imela je umetelno obrobo. Na njenem pokrovu, ki je bil narejen iz čistega zlata, sta bila na obeh koncih zlata keruba. Keruba sta bila z obrazom obrnjena drug proti drugemu, njuna obraza pa sta gledala proti pokrovu. Njune peruti so se razprostirale navzgor in zaslanjale pokrov. Nad nogami Skrinje so bili štirje obroči iz čistega zlata. Drogova iz akacijevega lesa, prevlečena z zlatom, sta bila vstavljena v obroče in so ju uporabljali za prenašanje Skrinje. (2. Mojzesova 25:10–21; 37:6–9)

•   Lokacija. Skrinja je bila na začetku v Najsvetejšem v svetem šotoru, prenosnem šotoru za čaščenje, ki so ga naredili hkrati s Skrinjo. Najsvetejše so zastrli z zaveso, tako da duhovniki in drugi niso mogli videti vanj. (2. Mojzesova 40:3, 21) Samo veliki duhovnik je lahko vstopil v ta prostor in videl Skrinjo, in sicer enkrat letno na dan poravnave. (3. Mojzesova 16:2; Hebrejcem 9:7) Kasneje so Skrinjo prenesli v Najsvetejše v Salomonov tempelj. (1. kraljev 6:14, 19)

•   Namen. V Skrinji so hranili svete predmete, ki naj bi Izraelce spominjali na zavezo oziroma dogovor, ki ga je Bog sklenil z njimi pri gori Sinaj. Skrinja je prav tako imela bistveno vlogo pri obredu, ki je potekal na dan poravnave. (3. Mojzesova 16:3, 13–17)

•   Vsebina. Kamniti plošči, na katerih je bilo zapisanih deset zapovedi, sta bili prva predmeta, ki so ju dali v Skrinjo. (2. Mojzesova 40:20) Kasneje so dodali zlati vrč z mano in »Aronovo palico, ki je bila vzbrstela«. (Hebrejcem 9:4; 2. Mojzesova 16:33, 34; 4. Mojzesova 17:10) Očitno sta bila vrč in palica enkrat kasneje odstranjena, saj ju ni bilo v Skrinji, ko so to prestavili v tempelj. (1. kraljev 8:9)

•   Prenašanje. Skrinjo so morali z drogovoma iz akacijevega lesa na svojih ramah nositi Levijevi sinovi. (4. Mojzesova 7:9; 1. kroniška 15:15) Drogova sta bila ves čas v obročih na Skrinji, tako da se je Levijevim sinovom nikoli ni bilo treba dotakniti. (2. Mojzesova 25:12–16) Med prenašanjem je bila pokrita s »predelno zaveso«, ki je ločevala Sveto in Najsvetejše. (4. Mojzesova 4:5, 6) a

•   Simbolika. Skrinjo so povezovali z Božjo navzočnostjo. Na primer, oblak, ki je bil nad Skrinjo v Najsvetejšem in nad izraelskim taborom, je bil znak Jehovove navzočnosti in blagoslova. (3. Mojzesova 16:2; 4. Mojzesova 10:33–36) Poleg tega Sveto pismo pravi, da je Jehova sedel »nad kerubi«. S tem sta mišljena keruba na pokrovu Skrinje. (1. Samuelova 4:4; Psalm 80:1) Keruba sta torej predstavljala Jehovov »voz«. (1. kroniška 28:18) Zaradi tega, kar je Skrinja simbolizirala, je kralj David lahko zapisal, da Jehova »prebiva na Síonu«, zatem ko so Skrinjo preselili tja. (Psalm 9:11)

•   Poimenovanje. Sveto pismo uporablja različne izraze za to sveto skrinjo, med drugim »Skrinja pričevanja«, »Skrinja zaveze«, »Skrinja Jehova« in »Skrinja tvoje [Jehovove] moči«. (4. Mojzesova 7:89; Jozue 3:6, 13; 2. kroniška 6:41)

   Pokrov Skrinje so imenovali »spravni pokrov«. (1. kroniška 28:11) Ta izraz se nanaša na posebno vlogo, ki jo je pokrov imel na dan poravnave, ko je izraelski veliki duhovnik pred pokrovom poškropil kri žrtvovanih živali. S tem je veliki duhovnik opravil spravo za grehe, oziroma pokril grehe, »zase, za svojo hišo in za vso Izraelovo občino«. (3. Mojzesova 16:14–17)

Ali Skrinja zaveze danes še obstaja?

 Nobenega dokaza ni, da še vedno obstaja. Sveto pismo pokaže, da Skrinje ne potrebujemo več, saj je z njo povezano zavezo zamenjala »nova zaveza«, ki temelji na Jezusovi žrtvi. (Jeremija 31:31–33; Hebrejcem 8:13; 12:24) Sveto pismo je tudi napovedalo čas, ko Skrinje zaveze ne bo več in je Božje ljudstvo ne bo pogrešalo. (Jeremija 3:16)

 V videnju, ki je bilo dano apostolu Janezu, potem ko je bila vzpostavljena nova zaveza, se je Skrinja zaveze pojavila v nebesih. (Razodetje 11:15, 19) Ta simbolična Skrinja predstavlja Božjo navzočnost in njegov blagoslov za novo zavezo.

Ali je bila Skrinja zaveze nekakšen talisman?

 Ne. Sama Skrinja zaveze ni zagotavljala uspeha. Izraelci so na primer imeli Skrinjo v taboru, ko so se bojevali proti mestu Aj, pa so bili vseeno poraženi, ker je neki Izraelec zagrešil nezvestobo. (Jozue 7:1–6) Kasneje so jih porazili Filistejci, in to kljub temu, da so Izraelci vzeli Skrinjo zaveze s sabo na bojišče. Za ta poraz je bila kriva hudobija izraelskih duhovnikov Hofnija in Pinehasa. (1. Samuelova 2:12; 4:1–11) Filistejci so v boju zaplenili Skrinjo, toda Bog jih je udaril z nadlogami, dokler je niso vrnili Izraelcem. (1. Samuelova 5:11–6:5)