V Svetem pismu ni zapisanih nobenih smernic glede prakse upepeljevanja. Ne obstaja nobena svetopisemska zapoved bodisi glede pokopa trupla bodisi glede upepelitve.

 Sveto pismo poroča, da so nekateri zvesti Božji služabniki pokopavali svoje bližnje, ki so umrli. Na primer, Abraham se je zelo potrudil, da bi dobil grob za svojo ženo, Saro. (1. Mojzesova 23:2–20; 49:29–32)

 Po drugi strani Sveto pismo omenja tudi, da so nekateri zvesti posamezniki sežgali posmrtne ostanke pokojnikov. Na primer, ko so izraelski kralj Savel in trije njegovi sinovi izgubili življenje v bitki, se je z njihovimi trupli na sovražnikovem ozemlju ravnalo nečastno. Ko so za to izvedeli zvesti izraelski vojaki, so njihova trupla vzeli, jih sežgali in posmrtne ostanke pokopali. (1. Samuelova 31:8–13) Sveto pismo kaže, da je bilo takšno ravnanje z njihovimi posmrtnimi ostanki ustrezno. (2. Samuelova 2:4–6)

 Zmota: Če je človek upepeljen, ga Bog ne more obuditi od mrtvih.

 Dejstvo: Pri vstajenju mrtvih za Boga ni pomembno, ali je človekovo truplo pokopano, upepeljeno, izgubljeno v morju ali pa so ga pojedle zveri. (Razodetje 20:13) Vsemogočni lahko osebi brez težav ustvari novo telo. (1. Korinčanom 15:35, 38)