Kaj je Tora?

JEZIK PREDVAJANJA:

Kaj je Tora?

Sveto pismo odgovarja

Slovenska beseda »Tora« izhaja iz hebrejske besede toráh, ki se lahko prevede s »pouk«, »zakon« ali »postava«. a (Pregovori 1:8; 3:1; 28:4) Iz naslednjih primerov se vidi, kako je ta hebrejska beseda rabljena v Svetem pismu.

Izraz toráh se pogosto nanaša na prvih pet knjig Svetega pisma – od 1. do 5. Mojzesove knjige. Teh pet knjig skupaj se imenuje tudi Pentatevh. Ta beseda izhaja iz grške besede, ki pomeni »peteroknjižje«. Ker je Toro napisal Mojzes, se imenuje »knjiga Mojzesove postave«. (Jozue 8:31; Nehemija 8:1) Videti je, da je bila sprva napisana kot ena knjiga, vendar so jo kasneje zaradi lažjega rokovanja razdelili na več delov.
Izraz toráh se uporablja tudi za posamezne zakone, ki so bili dani Izraelcem, denimo za »zakon [toráh] o daritvi za greh«, »zakon o gobavosti« in »zakon za nazirca«. (3. Mojzesova 6:25; 14:57; 4. Mojzesova 6:13)
Z izrazom toráh je včasih mišljen pouk in nauk staršev, modrih ljudi ali Boga. (Pregovori 1:8, Prevod novi svet; Pregovori 3:1; 13:14; Izaija 2:3; zadnje tri navedke glej Antonín Chráska.)

Kaj je zapisano v Tori oziroma Pentatevhu?

Zgodovina tega, kako je Bog ravnal s človeštvom od ustvaritve pa do Mojzesove smrti. (1. Mojzesova 1:27, 28; 5. Mojzesova 34:5)
Predpisi iz Postave, dane po Mojzesu. (2. Mojzesova 24:3) To Postavo sestavlja več kot 600 zakonov. Med njimi je imela velik pomen judovska izpoved vere, imenovana Šema. Ta se deloma glasi: »Ljubi Jehova, svojega Boga, z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vso svojo močjo.« (5. Mojzesova 6:4–9) Jezus je rekel, da je to »največja in prva zapoved«. (Matej 22:36–38)
Okoli 1800 pojavitev Božjega imena, Jehova. Tora ne prepoveduje rabe Božjega imena; pravzaprav vsebuje zapovedi, ki so od Božjega ljudstva zahtevale, da izgovarja to ime. (4. Mojzesova 6:22–27; 5. Mojzesova 6:13; 10:8; 21:5)

Zmote glede Tore

Zmota: Zakoni v Tori so večni, nikoli ne bodo nehali veljati.

Dejstvo: V nekaterih svetopisemskih prevodih je za določene zakone v Tori – na primer za tiste, ki so povezani s šabatom, duhovništvom in dnevom poravnave – resda rečeno, da so večni. (2. Mojzesova 31:16; 40:15; 3. Mojzesova 16:33, 34; vse Antonín Chráska) Toda hebrejska beseda, uporabljena v teh vrsticah, lahko pomeni tudi, da nekaj traja nedoločeno dolgo, ne pa nujno večno. b Potem ko je bila Mojzesova postava v veljavi že okoli 900 let, je Bog napovedal, da jo bo nadomestil z »novo zavezo«. (Jeremija 31:31–33) »Ko je [Bog] rekel ‚novo zavezo‘, je s tem prejšnjo [zavezo] razglasil za zastarelo.« (Hebrejcem 8:7–13) Pred približno 2000 leti je bila prejšnja zaveza na temelju smrti Jezusa Kristusa nadomeščena z novo. (Efežanom 2:15)

Zmota: Judovska ustna izročila in Talmud imajo enako veljavo kot zapisana Tora.

Dejstvo: V Svetem pismu ni nobenega dokaza, da je Bog dal Mojzesu poleg zapisane Tore še ustno postavo. Pravzaprav v Svetem pismu piše: »Jehova je Mojzesu nadalje rekel: ‚Zapiši si te besede.‘« (2. Mojzesova 34:27) Ustna postava je zbirka judovskih izročil, ki so se začela s farizeji. Kasneje so jo zapisali in je dobila ime Mišna, na temelju nje pa je nazadnje nastal obsežnejši Talmud. Ta izročila so bila pogosto v nasprotju s Toro. Zato je Jezus rekel farizejem, da so »zaradi svojega izročila razveljavili Božjo besedo«. (Matej 15:1–9)

Zmota: Žensk se ne sme poučevati Tore.

Dejstvo: Mojzesova postava je predpisovala branje celotne Postave pred vsemi Izraelci, tudi ženskami in otroki. Zakaj? »Da bodo poslušali ter da se bodo učili bati Jehova [...] in skrbno izpolnjevati vse besede te postave.« (5. Mojzesova 31:10–12) c

Zmota: Tora vsebuje skrita sporočila.

Dejstvo: Mojzes, ki je zapisal Toro, je rekel, da je njeno sporočilo jasno in dostopno vsem, ne pa napisano v šifrah. (5. Mojzesova 30:11–14) Teorija, da so v Tori skrita sporočila, izvira iz kabale oziroma tradicionalne judovske mistike, ki uporablja »pretkano izmišljene« metode za razlaganje Svetega pisma. d (2. Petrovo 1:16)

a Glej revidirano izdajo The Strongest Strong’s Exhaustive Concordance of the Bible, vnos 8451 v razdelku »Hebrew-Aramaic Dictionary-Index to the Old Testament«.

b Glej Theological Wordbook of the Old Testament, 2. zvezek, strani 672, 673.

c Judovska pravna tradicija je v nasprotju z nauki iz Tore pogosto prepovedovala, da bi ženske preučevale Toro. Na primer, v Mišni so napisane besede rabina Eliezerja, Hirkanovega sina: »Kdor koli svojo hčerko uči Toro, jo uči pokvarjenosti.« (Sota 3:4) V Jeruzalemskem Talmudu pa je naslednja izjava: »Bolje je, da besede iz Tore zgorijo v ognju, kot pa da se jih posreduje ženskam.« (Sota 3:19b)

d Na primer, Encyclopaedia Judaica takole opiše kabalističen pogled na Toro: »Tora sploh nima nekega določnega pomena, ampak ima mnogo različnih pomenov na mnogih različnih nivojih.« (Druga izdaja, 11. zvezek, stran 659)