Vesoljni potop je bil resničen dogodek. Bog ga je povzročil zato, da bi uničil hudobne ljudi. Toda da bi ohranil pri življenju živali in dobre ljudi, je Noetu naročil, naj zgradi barko. (1. Mojzesova 6:11–20) Lahko smo prepričani, da je do potopa res prišlo, saj o njem poroča Sveto pismo, ki je navdihnjeno od Boga. (2. Timoteju 3:16)

•  Zgodovinska resnica ali legenda?

•  Zakaj je prišlo do potopa?

•  Ali so ljudje vedeli, da prihaja potop?

•  Kakšna je bila Noetova barka?

•  Koliko časa je Noe gradil barko?

•  Zgodbe, miti in legende o vesoljnem potopu

 Sveto pismo kaže na to, da je bil Noe resnična oseba in potop resničen dogodek, ne pa legenda ali mit.

•   Pisci Svetega pisma so verjeli, da je bil Noe resnična oseba. Na primer, Ezra in Luka, ki sta bila izkušena zgodovinarja, sta Noeta zapisala v rodovnik izraelskega naroda. (1. kroniška 1:4; Luka 3:36) Evangelijska pisca Matej in Luka sta zapisala to, kar je Jezus rekel o Noetu in potopu. (Matej 24:37–39; Luka 17:26, 27)

   O Noetu sta govorila tudi prerok Ezekiel in apostol Pavel. Omenila sta ga kot zgled vere in pravičnosti. (Ezekiel 14:14, 20; Hebrejcem 11:7) Ali bi imelo smisel, če bi ta pisca navajala izmišljeno osebo kot zgled, vreden posnemanja? Jasno je, da lahko Noeta in druge verne moške in ženske posnemamo zato, ker so bili resnični ljudje. (Hebrejcem 12:1; Jakob 5:17)

•   Sveto pismo podrobno opisuje potop. Svetopisemsko poročilo o potopu se ne začne v stilu »Nekoč pred davnimi časi ...«, kot če bi bilo pravljica, temveč za dogodke v povezavi s potopom navaja leto, mesec in dan. (1. Mojzesova 7:11; 8:4, 13, 14) Poleg tega omenja mere barke, ki jo je zgradil Noe. (1. Mojzesova 6:15) Te podrobnosti dokazujejo, da Sveto pismo predstavlja potop kot zgodovinsko resnico, in ne kot legendo.

 Sveto pismo pove, da je bila pred potopom »človekova hudobnost na zemlji zelo velika«. (1. Mojzesova 6:5) Dodaja še, da je »zemlja [...] postala pokvarjena v očeh pravega Boga«, ker je bila polna nasilja in spolne nemorale. (1. Mojzesova 6:11; Juda 6, 7)

 Sveto pismo pravi, da so za večino teh težav bili krivi hudobni angeli, ki so zapustili nebesa, da bi imeli spolne odnose z ženskami. Ti angeli so imeli potomce, ki so se imenovali nefili in so sejali zlo med ljudmi. (1. Mojzesova 6:1, 2, 4) Bog se je odločil, da bo z zemlje odstranil hudobnost in dobrim ljudem omogočil nov začetek. (1. Mojzesova 6:6, 7, 17)

 Da. Bog je Noetu povedal, kaj se bo zgodilo, in mu naročil, naj zgradi barko, da bi rešil svojo družino in živali. (1. Mojzesova 6:13, 14; 7:1–4) Noe je ljudi opozarjal na prihajajoče uničenje, vendar ga niso poslušali. (2. Petrovo 2:5) Sveto pismo pravi, da se »niso zmenili, dokler ni prišel potop ter jih vse odnesel«. (Matej 24:37–39)

 Barka je bila pravokotne oblike in podobna velikemu zaboju, ki je bil dolg 133 metrov, širok 22 metrov in visok 13 metrov. a Narejena je bila iz smolnatega lesa ter bila znotraj in zunaj premazana z zemeljsko smolo. Imela je tri nadstropja in številne predelke. Ob strani je imela vrata, kot kaže pa je imela okoli in okoli tik pod streho tudi okno. Verjetno je bila streha na sredini višja, tako da je imela rahel naklon, ki je omogočal odtekanje vode. (1. Mojzesova 6:14–16)

 Sveto pismo ne pove, kako dolgo je Noe gradil barko, toda videti je, da je za to potreboval več desetletij. Noe je imel več kot 500 let, ko se mu je rodil prvi sin, in je bil star 600 let, ko je prišlo do potopa. b (1. Mojzesova 5:32; 7:6)

 Bog je Noetu naročil, naj zgradi barko, ko so bili njegovi trije sinovi že odrasli in poročeni, kar pomeni, da so lahko bili stari kakšnih 50 ali 60 let. (1. Mojzesova 6:14, 18) Če je tako, se zdi razumno skleniti, da je gradnja barke trajala 40 ali 50 let.