Potem ko je Bog ustvaril prvega moškega in prvo žensko, ju je poročil. Zakonsko zvezo je ustanovil z namenom, da se med moškim in žensko vzpostavi posebna vez in ustvari varno okolje za otroke. (1. Mojzesova 1:27, 28; 2:18)

 Bog želi, da bi bili poročeni pari srečni. (Pregovori 5:18) V Sveto pismo je dal zapisati, kakšna so merila za zakonsko zvezo in kako lahko ta uspe.

V tem članku bo obravnavano naslednje:

•  Kakšna so Božja merila za zakonsko zvezo?

•  Kako je z ločitvijo in razvezo?

•  Ali mora biti zakon pravno registriran, da bi bil priznan pred Bogom?

•  Kakšno vlogo in odgovornost imata mož in žena glede na Sveto pismo?

•  Ali Sveto pismo od zakoncev zahteva, da imata otroke?

•  Kako lahko Sveto pismo pomaga mojemu zakonu?

•  Svetopisemske vrstice o zakonu

 Že od samega začetka je bil Božji namen za zakon ta, da bi se med moškim in žensko spletla tesna vez. (1. Mojzesova 2:24) Bog ne odobrava poligamije, homoseksualnosti ali pa da pari živijo skupaj neporočeni. (1. Korinčanom 6:9; 1. Tesaloničanom 4:3) Jezus je svoje učence učil, naj ubogajo prvotna merila, ki jih je Bog dal za zakon. (Marko 10:6–8)

 V Božjih očeh je zakon trajna vez. Ko se moški in ženska poročita, si obljubita zvestobo, dokler ju ne loči smrt. Bog od njiju pričakuje, da se držita svoje obljube. (Marko 10:9)

 Včasih se morda zgodi, da morata biti mož in žena ločena drug od drugega, in sicer ko mora kdo od zakoncev odpotovati, da poskrbi za nujne družinske zadeve. Toda Sveto pismo ne odobrava ločitve zaradi zakonskih težav. Pravzaprav zakoncema svetuje, naj se trudita reševati nesoglasja. (1. Korinčanom 7:10)

 Prešuštvo je edini svetopisemski razlog za razvezo. (Matej 19:9) Če pa se ločita ali razvežeta iz katerega koli drugega razloga, nista svetopisemsko prosta, da bi lahko hodila s kom drugim na zmenke oziroma se ponovno poročila. (Matej 5:32; 1. Korinčanom 7:11)

 Bog od kristjanov pričakuje, da so poslušni posvetnim zakonom glede zakonske zveze. (Titu 3:1) Če ima par možnost pravno registrirati svoj zakon in to tudi naredi, pokaže spoštovanje do posvetnih oblasti in Božjega merila, da je zakon trajna ureditev. a

•   Skupne odgovornosti. Mož in žena bi morala biti med seboj ljubeča in spoštljiva. (Efežanom 5:33) Morala bi na ljubeč način poskrbeti za spolne potrebe drug drugega in se izogibati vseh oblik nezvestobe. (1. Korinčanom 7:3; Hebrejcem 13:4) Če imata otroke, sta oba odgovorna, da jih vzgajata. (Pregovori 6:20)

   Sveto pismo ne govori podrobno o tem, kdo od zakoncev bi moral biti zaposlen in kako bi si morala razdeliti gospodinjska opravila. Lahko se skupaj odločita, kaj je najboljše za njuno družino.

•   Moževa vloga. Sveto pismo pravi: »Mož je glava svoji ženi.« (Efežanom 5:23) Glava je v tem smislu, da vodi svojo družino in sprejema odločitve, ki bodo v korist njegove žene in otrok.

   Prizadevati bi si moral, da poskrbi za njihove fizične, čustvene in duhovne potrebe. (1. Timoteju 5:8) Če ceni ženine lastnosti in sposobnosti, z njo tesno sodeluje in pri odločanju upošteva njeno mnenje in občutke. (Pregovori 31:11, 28) Sveto pismo pravi, da bi moral mož svoje odgovornosti izvajati ljubeče. (Kološanom 3:19)

•   Ženina vloga. Sveto pismo pravi, naj žena »svojega moža globoko spoštuje«. (Efežanom 5:33) Bog je vesel, ko žena spoštuje vlogo, ki jo je zaupal njenemu možu.

   Njena vloga je, da pomaga možu pri sprejemanju dobrih odločitev in ga podpira pri vodenju družine. (1. Mojzesova 2:18) Sveto pismo zelo visoko ceni ženino vlogo v zakonu. (Pregovori 31:10)

 Ne. V preteklosti je Bog nekaterim svojim častilcem zapovedal, naj imajo otroke. (1. Mojzesova 1:28; 9:1) Vendar ta zapoved ne velja za kristjane. Jezus svojim sledilcem ni nikoli zapovedal, naj imajo otroke. Niti ni nihče od njegovih prvih učencev rekel, da morajo poročeni imeti otroke. Sami se lahko odločijo, ali bodo imeli družino ali ne.

 Svetopisemska načela lahko parom pomagajo, da je že v samem začetku njihov zakon uspešen. Če jih upoštevajo, se lahko izognejo težavam ali jih premagajo.

 Svetopisemska načela lahko poročenemu paru pomagajo:

•   pokazati pravo ljubezen (1. Korinčanom 13:4–7; Kološanom 3:14)

•   spoprijeti se z razlikami (1. Korinčanom 10:24)

•   biti dober poslušalec (Jakob 1:19)

•   pokazati spoštovanje (Rimljanom 12:10)

•   odpuščati (1. Petrovo 4:8)

•   biti zvesti (Marko 10:9)

•   biti potrpežljivi (Efežanom 4:2, 3)

•   sodelovati kot tim (Pridigar 4:9)

•   krepiti predanost (Visoka pesem 8:7)