Gnezdo golobjega nasipnika

JEZIK PREDVAJANJA:

Golobji nasipnik, ki živi v južnem delu notranje Avstralije, skrbi, da je temperatura njegovega gnezda vedno okoli 34 stopinj Celzija, z odstopanjem 2 ali 3 stopinj. Kako lahko ta ptica ohranja takšno temperaturo podnevi in ponoči ter skozi celo leto?

Vsako zimo ptice izkopljejo jamo, ki je globoka približno 1 meter in široka 3 metre. To jamo samec napolni s travo, listjem in drugim rastlinjem. Ko pozni zimski dež namoči to rastlinje, samec v jami izkoplje luknjo in jo pokrije s peskom oziroma zemljo. Kmalu to rastlinje začne gniti in se segrevati in tako nastane naravni inkubator.

Da bi se jajca izvalila (A), golobji nasipnik izkorišča toploto sonca in toploto, ki nastaja pri gnitju rastlinja (B). Z uravnavanjem debeline zemlje, ki služi kot izolacija (C), golobji nasipnik več mesecev ohranja temperaturo jajc pri okoli 34 stopinj Celzija. To dela tako, da s svojimi kremplji premetava zemljo z gnezda in na gnezdo (Č).

Vsakič, ko je samica pripravljena izleči jajce, samec odstrani zemljo, da lahko samica jajce položi v luknjo. Nato samec takoj luknjo pokrije z zemljo. Samica lahko med septembrom in februarjem izleže do 35 jajc. a

Ptice pogosto potiskajo svoj kljun v zemljo, da preverijo temperaturo. Nato prilagodijo količino zemlje glede na letni čas. Na primer:

Spomladi, ko zaradi gnitja rastlinja začne preveč rasti temperatura v gnezdu, samec odstrani zemljo in tako zmanjša temperaturo v gnezdu. Kasneje gnezdo prekrije z ohlajeno zemljo.
Poleti samec doda več zemlje na gnezdo in tako zaščiti jajca pred soncem. Toda zgodaj vsako jutro odstrani zemljo z gnezda, da se jajca in zemlja ohladijo, nato pa spet pokrije gnezdo z zemljo.
Jeseni, ko rastlinje več ne gnije, samec odstrani skoraj vso zemljo in tako omogoči, da lahko sonce greje jajca in odstranjeno zemljo. Kasneje gnezdo pokrije s segreto zemljo, ki omogoča, da je gnezdo ponoči toplo.

Samec v povprečju dela vsak dan več kot 5 ur in preloži okoli 850 kilogramov zemlje. Neprestano prestavljanje zemlje ima še eno prednost: zemlja ostane rahla, kar pomaga ptičjim mladičkom, da pridejo ven iz gnezda, ko se izvalijo.