Čistoča je nujna za to, da bi žuželka lahko letela, plezala in zaznavala okolico. Če so na primer mravljine tipalke umazane, se mravlja težje orientira, sporazumeva in voha. Zato zoolog Alexander Hackmann pravi: »Nikoli ne boste videli, da bi bila kakšna žuželka umazana. Ugotovile so, kako biti kos umazaniji iz okolice.«

 Razmislite: Hackmann in njegovi sodelavci so preučili sistem, ki ga imajo tesarske mravlje (Camponotus rufifemur) za čiščenje svojih tipalk. Ugotovili so, da mravlja s tipalk odstrani delce različnih velikosti tako, da nogo upogne v nekakšno pest in nato skoznjo potegne vsako tipalko. Grobe ščetine v pesti odstranijo večje delce umazanije. Manjše delce pa odstrani nekakšen gost glavnik, ki ima reže široke ravno toliko, kot so široke dlake na mravljinih tipalkah. Najmanjše delce pa odstranijo ščetine še gostejšega glavnika. Ti delci lahko po velikosti ustrezajo celo eni osemdesetini debeline človeškega lasa.

 Oglejte si videoposnetek, ki prikazuje, kako si tesarska mravlja čisti tipalke.

 Hackmann in njegovi sodelavci menijo, da bi lahko sistem, ki ga imajo mravlje za čiščenje svojih tipalk, uporabili v industriji. Podobno metodo bi lahko na primer uporabili pri vzdrževanju čistoče med proizvodnjo občutljivih mikroelektronskih delov in polprevodnikov, kjer lahko že zaradi majhne količine umazanije pride do okvar.

 Kaj menite? Ali je ta učinkoviti sistem čiščenja tipalk tesarske mravlje plod evolucije ali ustvaritve?