Alu i mataupu o loo iai

Alu i le lisi o mataupu

Le Pogai Tatou te Aafia ai i Mūsika

Le Pogai Tatou te Aafia ai i Mūsika

Le Pogai Tatou te Aafia ai i Mūsika

O MŪSIKA ma le gagana o mea ia e faapitoa lava i tagata. E faigatā ona faaāta i le mafaufau se lalolagi e aunoa ma nei mea. Fai mai le tusi The Musical Mind: “O mūsika ma gagana i se tulaga aoao tetele o mea ia e mātaulia ai tagata.” O nisi o vala o o tatou manaʻoga mo fesootaʻiga. O lea la e mafai ona faapea atu, e pei lava o le tulaga i gagana, a “tautatala” loa mūsika e “faalologo” atu o tatou faalogona.

Aiseā ma e faapefea ona tautatala mūsika i o tatou faalogona? Ina ia maua se tali, e manaʻomia ona tatou iloiloina: (1) o vaega o loo fai aʻe ai mūsika ma le auala e faavasega ai e o tatou mafaufau; (2) le fausaga o o tatou faalogona, ma le talaaga o a tatou tu ma āga, lea e aafia ai la tatou tali atu i mūsika; ma (3) o le gagana, lea foʻi e mafai ona aafia ai le auala e tatou te tali atu ai.

O Vaega o Loo Fai Aʻe ai Mūsika

O mea e mātaulia ai mūsika e masani ona faasino atu i ai e faapea “o vaega o loo fai aʻe ai mūsika.” O nei mea e aofia ai le leo o se meafaifaaili. Mo se faaaʻoaʻoga, o le pu a Falani e faamatalaina faapea e “leo tele,” pe e mamafa, ma o lona leo e matuā ese lava mai le leo “maʻatiʻati” o le pu usu. E ui lava o nei pu e lua o ni vaega o le ituaiga e tasi o meafaifaaili lea e ili, ae e tofu lava nei pu ma ituaiga leo e eseese le malosi e mafai ona faaleoina mai. Ona o lea, e tofu lava la le meafaifaaili ma lona ia “leo.” E faaaogā la e fatupese nei tulaga e fatu aʻe ai leo patino ina ia faagaee ai faalogona o le ʻau faalogologo.

Atonu o se tasi o vaega e fai aʻe ai mūsika lea ua tatou masani ai o le paʻō o le mūsika—atonu sa tatou faalogo atu i le tātā o fatu o o tatou tinā a o iai i le manava. Ua taʻua mai faapea o le tali atu i le paʻō o mūsika e ono aafia ai e aunoa ma lo tatou iloa e ala i le tātā o o tatou fatu po o la tatou mānava foʻi. O lea la, atonu e lē o se mea e faateʻia ai faapea o le toʻatele o tagata e foliga mai latou te fiafia i le ituaiga mūsika vave e i le va o le 70 ma le 100 paʻō i le minute—tusa o le tuufaatatau tonu lava lena o le tātā o le fatu o le tagata matua e soifua mālōlōina. Ia ae o le mea lena o loo taʻua i le mekasini o le Perceptual and Motor Skills.

E mafai ona faalogoina le eseesega tele i mūsika e maua mai nei vaega pe a tilofaʻia faiga eseese o meafaifaaili ma leo ma fati eseese e tupu mai ai. O le leo faamomoi loto o le bassoon i le vaega lona lua a le solo a Mozart mo le bassoon e ono faagaeeina ai faalogona ma lagona loloto. O le leo vaivai o le fagufagu e taʻu o le shakuhachi mai Iapani atonu e pāʻia ai le loto. O le leo faafāfā o le āto a le saxophone e manatua ai pea i mafaufau o le toʻatele pese o tāgisaga. O le tuʻituʻi mai o le pu malū i se faaili faa-Siamani e masani lava ona faaosofia ai faalogona o le fiafia tele. O le leo mālie o le vaiolini pe a ta ai se pese uosi a Strauss e uunaʻia ai le toʻatele o le ʻau faalogologo e fai le uosi. O nei aafiaga ua māfua ona iai ona e tusa ai ma le faamatalaga a Clive E. Robbins, mai le Nordoff-Robbins Music Therapy Center, i Niu Ioka, e “tautala atu le mūsika i le tagata atoa lava.”

O Leo Lagolago, Paʻulua, ma le Fati

O leo lagolago e mālie i le faalogo, ae a paʻulua e leoleoā. Peitaʻi e te silafia e iai nisi mūsika e mafai ona aogā uma i ai nei vaega e lua? O se mūsika e logo mālie i lau faalogo atonu e tele atu ni vaega paʻulua o loo iai na i lo le mea o e mafaufauina. E saunia e le tuufaatasia o leo lagolago ma leo paʻulua ni lagona fesuisuiaʻi, e ui e lē iloagofie, lea e pāʻia ai o tatou faalogona ootia. O lenei aafiaga mālie i o tatou faalogona ootia e faatoʻafilēmūina ai i tatou, ae o le tāina tau o mūsika paʻulua e mafai ona malomaloā ma faapogaia ai lagona lē fiafia—e pei lava o loo felusi se maa tusi po o se laupapa aʻoga i atigilima. I le isi itu, afai e faavae le mūsika i na o leo lagolago, e mafai foʻi ona iʻu ina fiu ai.

O le fati o le faasolosolo lelei lea o nota. E tusa ai o nisi tagata iloga, o le upu e sau mai le upu Eleni o le meʹlos, o lona uiga o le “pese.” E tusa ai o lomifefiloi, o le uiga o le fati, o mūsika mālie, so o se leo mālie lava.

Peitaʻi, e lē faapea e na o le faasolosolo lelei lava o leo ona maua lea o se fati mālie. Mo se faaaʻoaʻoga, afai e uumi ma tele mālōlōga i le va o le faasolosologa o nota e ono malosi ai le fati ae lē mālie. I le isi itu, o le faasolosolo lelei o nota ma ni nai mālōlōga uumi laiti e mafai ona maua ai se fati mālie. O le eseese o le faatulagaina o nota atoa ma mālōlōga e mafai ona atagia mai ai se fati faanoanoa pe fiafia. I le pei o leo lagolago, e ati aʻe e le fati ona lava aafiaga malolosi, lea e aafia ai o tatou faalogona ootia ona o le maualuga ma le maulalo o le leo—o lona uiga, o le maualuga po o le maulalo o le leo o se nota.

Pe a tuufaatasia, e faapogaia e nei vaega uma ni uunaʻiga malolosi e mafai ona faagaeetia pe faatoʻafilemuina ai o tatou faalogona ootia. E māfua lenei ona o le eseese o auala e vaai ma malamalama ai o tatou faiʻai i le mūsika.

Mūsika ma le Faiʻai

Fai mai le manatu o nisi o le itu tauagavale o le faiʻai e faagaoioia le gagana ma le tomai e fefulisaʻi ai, a o mūsika e iloiloina i le itu taumatau o le faiʻai, lea e faagaoioi ai faalogona ma lagona. Pe e moni lenei mea pe leai, e mautinoa lava, e vave tele le tali mai a le au faalogologo ona o mūsika. O le auala lenei e faamatalaina ai e le mekasini o le Perceptual and Motor Skills: “O loo i mūsika le malosi e faagaee ai faalogona ma lagona i se tulaga vave ma aafia ai. E manaʻomia i se tusi ni fuaiupu se tele e faamatala ai ni faalogona ma ni lagona . . . , ae i mūsika e masani lava ona faailoa mai i le na o le tuufaatasiga o nota.”

E faatatau i aafiaga i le va o le faalogo ma le vaai, atoa ma le tali atu i ai, o le mea lenei sa mātauina e le tusi Music and the Mind: “E vāvālalata le faiā i le va o le faalogo ma lagona tutupu na i lo le faiā i le va o le vaai ma lagona tutupu. . . . O le vaai atu i se manuvaefa ua faamanuʻalia ia po o se tagata foʻi o loo tigaina ae leai se leo, e ono itiiti ni lagona tali atu i ai a ē o matamata atu. Peitaʻi o le taimi lava e amata ai ona ʻeʻē, e masani lava ona malosi le uunaʻiga i ē o matamata atu.”

Mūsika, o Upu, ma Oe

E maumauaʻi nisi tagata faitōfā e faapea e tutusa le aafiaga o se mūsika patino i ē uma e faalogologo i ai. Peitaʻi, fai mai isi o le tali atu i se pese po o se fati e ātagia ai le tulaga o le mafaufau o se tasi i lea taimi ia po o se mea na tupu muamua atu. O se faaaʻoaʻoga o lenei mea atonu po o se tasi ua toesea sē e pele ona o le maliu ae faalogo atu i se pese patino, atonu pe i le nofoaga o le tapuaʻiga. E ono toe fafagu mai e le pese le tele o mea e manatuaina ma faapogaia ai le faanoanoa ia po o le maligi ai foʻi o loifofoga o le tagata faanoanoa ona o sē pele ua maliu. Ae atonu o isi e lē o i lena tulaga latou te ono usuina lena lava pese ma le loto fiafia.

E lē gata i lena, mafaufau i le faamatalaina o le pu Falani ma le pu usu lea sa taʻua muamua. Atonu e te lē ioe faapea o le pu Falani e leo tele. Ia te oe atonu e malomaloā ma pa vale, ae o le pu usu e pei e faasolosolo ai mafaufauga. I totonu o i tatou taʻitoʻatasi, o loo iai se puna tutasi o faalogona lea e mafai e mūsika ona laga mai—o le mea lea, tatou te tali atu ai i la tatou lava auala.

E fesoasoani mūsika e faafesootaʻi upu po o manatu i lagona. O le pogai lea e seāseā ai ona faia faasalalauga o mea e fia faatau atu i televise ma leitiō e aunoa ma le mūsika e tā faatasi mai ai. O le tele lava o taimi e leai se uiga tele o upu. Peitaʻi, afai e saʻo le mūsika lea ua tā faatasi mai, o le a iai aafiaga o le faasalalauga i lagona o le ʻau faalogologo. Maʻeu le moni o le faapea atu o le sini o le tele o faasalalauga faatosina o le faagaee o lagona ina ia faatau mai se mea na i lo le faatau ona e manaʻomia!

E ui e ono iai se aafiaga lē lelei o faasalalauga faatosina i tupe faaalu a tagata lautele, ae o loo iai nisi tulaga e sili atu ona lē lelei o loo i taaʻiga a faaupuga o pese ma mūsika. Na faapea mai le Journal of Youth and Adolescence e ala i le taʻua faalausosoo o upu o pese, o loo aʻoaʻoina ai e tagata tusi pese ia talavou ina ia manatu māmā i taofi o isi ma ia “fai le mea e loto latou i ai.” Na faapea mai se isi mekasini, o feʻau o loo aumai e ala mai i “faaupuga faavevesi o pese rap . . . , e sili atu ona maʻoti na i lo pese heavy metal,” ma e mafai ona aafia ai lagona o le tagata faalogologo ma iʻu ai i ni gaoioiga fouvale.

Faamata e mafai ona taofia gaoioiga lē fetaui pe a tau lava o le faalogologo atu o le tagata i le mūsika ae aua le mafaufau i upu? Ia e ao ona taʻutino atu e faapea i se tulaga tele lava ia, e lē faigofie ona malamalama i upu o mūsika rap ma heavy metal. E masani lava ona toetoe a lē manino ona o le leoleoā o le mūsika. Peitaʻi, pe lagona atu upu pe leai foʻi, ae o loo momoli mai ai lava le feʻau e ala i le paʻō tuʻituʻi ma le fati faalausosoo!

E faapefea ona tupu lena mea? O nisi taimi, e na o le igoa lava o le pese e mafai ona faatupuina ni vaaiga faalemafaufau. E lē gata i lena, o le ituaiga mūsika lava ia e mafai ona avea ma feʻau. O le ā le feʻau o loo faaooina atu? Fai mai se tasi o mekasini e faatatau i talavou: “E foliga mai o ni mafaufauga lē moni i le mauaina o le pule, le tomai e fai ai se mea, ma le tuliloaina o feusuaʻiga lē mama.” Fai mai le isi: “O manatu autū lava . . . o le matuā fouvale lea, o le sauā, o le faaaogāsesēina o fuālaau faasāina ma le ʻava malosi, o feusuaʻiga lē mamā e ese mai le tu masani, ia ma faiga faa-Satani.”

Fai mai nisi talavou e ui lava o le tulaga moni lena, ae latou te lē aafia ai i se itu lē lelei. Latou te finau mai e faapea e aogā ituaiga mūsika na auā e fesoasoani ia i latou ina ia ‘amanaʻiaina i latou’ i lo latou tulaga. Pe e moni lena mea? Sa mātauina i le Journal of Youth and Adolescence e faapea: “O upu faasausili, fouvale, ma fia malosi lea e maua i heavy metal atonu e sili ona fiafia i ai nisi tama talavou e vaivai aʻoaʻoga ona ua taʻu atu e o latou faiaʻoga e latou te lē agavaa.” Ona faaopoopo mai lea: “O le itu e matuā lē malamalama ai, ona ua saili atu talavou i mea o loo faaaogā lautele e tagata mo le mauaina ai o ni o latou lagona mautinoa ma le maufaatuatuaina. Na i lo le taumafai o talavou e faatino e i latou lava ni mea moni ma fiafia ai i o latou taimi paganoa, ae ua latou saili atu i mea e saunia mai e pisinisi faimūsika. I se isi faaupuga, o loo taʻu atu e se isi tagata i nei talavou le mea e mafaufau i ai ma auala e lagona ai.

Seʻi tatou vaavaai atu nei loa i koneseti o mūsika rock. O ā aafiaga o loo oo i le ānoāno o loo auai atu i ai? Ua tali mai faapenei le tusi Music and the Mind: “E mautinoa lava, o le faaosofiaina o lagona o le aofia, atoa ma le faamautinoaina e oso aʻe na lagona i le taimi lava e tasi, na i lo i taimi eseese, e mafai ai e mūsika ona faapogaia le faia o ni filifiliga lē saʻo, le lolo atu i faalogona e tulaʻi mai i lena lava taimi e aunoa ma se fetuutuunaʻi, ma o tulaga mataʻutia na o loo mātaulia ai amioga a se aofia e toʻatele.” O nisi o amioga matuā lē pulea o loo tutupu i koneseti o mūsika rock o loo faataʻitaʻia mai ai le moni o lena faamatalaga.

O lea la, ina ia ʻalofia le faaleagaina ai o le mafaufau ma le loto, e ao lava ona tatou matuā filifili lelei i mūsika tatou te faalogologo i ai. E faapefea ona tatou faia lena mea? O le a taliina lenei fesili e la tatou mataupu faaiʻu.

[Ata i le itulau 7]

E masani ona faapogaia e mūsika le fia sisiva o le ʻau faalogologo