Alu i mataupu o loo iai

Alu i le lisi o mataupu

Fesili Mai le ʻAufaitau

Fesili Mai le ʻAufaitau

O le ā le vaaiga a Molimau a Ieova e faatatau i le suʻeina o paaga faaipoipo i luga o Upega tafaʻilagi?

E finagalo Ieova ina ia maua e tagata e toʻalua ua faaipoipo le fiafia ma maua se faiā māfana. (Mata. 19:4-6) Pe a e manaʻo e faaipoipo, e faapefea ona e maua se paaga faaipoipo lelei? Na foafoaina i tatou e Ieova, ma e na te silafia mea e mafai ona taulau manuia ai se faigāuō ma se faaipoipoga. O lea, o le faatatauina o mataupu silisili ua tuuina mai e le Atua iā i tatou, o le a tatou maua ai le fiafia moni. Seʻi o tatou talanoaina nisi o na mataupu silisili.

Muamua, e tatau ona tatou malamalama i le mea lenei e faatatau iā i tatou: “E sili ona faaʻoleʻole le loto nai lo o mea uma, ma e matuā leaga lava.” (Iere. 17:9) A o taumafai se tasi e saʻili ma faauaʻi atu se paaga e fia faaipoipo i ai, o le a faigofie lava ona oso aʻe faalogona malolosi ma faigatā ai ona fai filifiliga atamai. Pe a faavae le filifiliga a se tasi e faaipoipo i ona faalogona, e masani lava ona toe salamō i lana filifiliga na fai. (Faata. 28:26) O le māfuaaga lenā e lē atamai ai i ni tagata se toʻalua ona fefaaaliaʻi o la faalogona malolosi i le amataga o le la faigāuō, pe vave foʻi ona mananaʻo e faaipoipo a o leʻi iloa lelei e le tasi le isi.

Ua faapea mai le Faataoto 22:3: “O lē ua iai le utaga mamao e na te iloa atu le mala ma lafi ai, a o lē ua leai se poto masani e alu atu pea o ia ma malaia ai i āuga leaga.” O ā lamatiaga o le faaaogāina o le upega tafaʻilagi e suʻe ai paaga faaipoipo? O se faanoanoaga, ona e iai tagata na feiloaʻi ma tagata e lē masani ai i luga o na upega tafaʻilagi ma amata ai a latou faigāuō, ae mulimuli ane faasesēina i latou e na tagata. Ua faia e nisi tagata taufaasesē ni faamatalaga pepelo e faatatau iā i latou, ina ia mafai ai ona latou gaoia tupe mai i tagata e faavalea gofie. O nisi taimi e faapea mai ai le ʻau taufaasesē o i latou o ni Molimau.

Ia mātau se isi lamatiaga. E faaaogāina e nisi upega tafaʻilagi ni fuainumera e fua ai le tagata e fetaui ma lea tagata. Peitaʻi, e leai se faamaoniga e iloa ai, e saʻo na auala. Pe e atamai lo tatou maufaatuatuaina o auala a tagata, ina ia iloa ai le taulau manuia o se faaipoipoga o se tasi o mea e sili ona tāua? E faapefea ona tatou talitonuina auala a tagata i lo o mataupu silisili atamai o le Tusi Paia?—Faata. 1:7; 3:5-7.

Ua faapea mai le mataupu silisili i le Faataoto 14:15: “E faatuatua le tagata ua leai se poto masani i upu uma, a o le tagata e iai le utaga mamao, e na te iloilo lelei ona laasaga.” A o leʻi filifilia se tagata e te fia faaipoipo i ai, e tatau ona e iloa lelei lenā tagata. Ae e faigatā ona e iloa lelei se tagata, pe afai e te faaaogāina upega tafaʻilagi e suʻe ai sau paaga faaipoipo. E tusa pe lafo e le tasi i le isi ata ma faamatalaga e faatatau iā te oulua, ma faaalu le tele o le taimi e te lua fetusiaʻi ai, pe e mafai ona e faapea mai ua e iloa lelei lenā tagata? O nisi na manatu ua latou mauaina se paaga e alofa faamaoni iā te ia, ae na matuā faateʻia lava i le taimi muamua na latou feiloaʻi ai.

Na tusi le faisalamo e faapea: “Ou te leʻi nofo faatasi ma tagata pepelo; ou te leʻi alu faatasi ma tagata taufaaʻoleʻole.” (Sala. 26:4) O le masani a le toʻatele o le tuu o faamatalaga pepelo e faatatau iā i latou i luga o le Initaneti, ina ia faatosina atu ai tagata iā i latou. E latou te lē faailoa mai o latou uiga moni po o tagata moni e iai i latou i luga o upega tafaʻilagi. Atonu o nisi e latou te faapea mai o latou o ni Molimau a Ieova, ae po ua avea i latou ma Kerisiano papatiso? Po o i latou o ni tagata matutua faaleagaga? Pe e māfana la latou faiā ma Ieova? Pe e iloa i latou o ni faaaʻoaʻoga lelei i a latou faapotopotoga? Pe faamata o i latou o ni faaaʻoaʻoga leaga po o ni “aumea leaga” i le faapotopotoga? (1 Kori. 15:33; 2 Timo. 2:20, 21) Po o saʻoloto na tagata e faaipoipo e tusa ai ma mataupu silisili o le Tusi Paia? E manaʻomia ona e iloa na faamatalaga e faatatau i lenā tagata, ae e lē mafai ona e iloa pe a lē fesoasoani mai nisi o Molimau a Ieova e iloa lelei lenā tagata. (Faata. 15:22) E tatou te iloa foʻi, e lē manaʻo se auauna faamaoni a Ieova e “amo faalēgatasi” ma se tagata lē talitonu.—2 Kori. 6:14; 1 Kori. 7:39.

Talu ai ua tatou iloa lamatiaga o le suʻeina o paaga faaipoipo i luga o upega tafaʻilagi, o lea, e iai auala e sili ona lelei e saʻili ai se paaga faaipoipo ma atiaʻe ai se faiā māfana, lea e ono maua ai se faaipoipoga fiafia. O ā avanoa lelei e mafai ai ona e feiloaʻi i se uso po o se tuafafine, e ono avea ma au paaga faaipoipo? Pe a lē faasāina le faapotopoto faatasi, e mafai ona faamasani uso ma tuafāfine Molimau a Ieova a o latou auai i sauniga a le faapotopotoga, fonotaga, tauaofiaga ma isi faatasitasiga.

Pe a faaalu se taimi e iloa lelei ai e le tasi le isi, o le a oulua iloa lelei ai pe e tutusa o oulua sini ma mea e tāua iā te oulua

Pe a lē mafai ona faapotopoto faatasi ona o ni māfuaaga e pei o le pepesi o le faamaʻi o le KOVITI-19, e matou te faaaogāina polokalame i le Initaneti e faapotopoto faatasi ai faapotopotoga a Molimau a Ieova mo a latou sauniga. O i inā e maua ai avanoa e faamasani ai uso ma tuafāfine nofofua. O le a mafai ai foʻi ona e faalogo i a latou lauga ma a latou tali i sauniga. (1 Timo. 6:11, 12) Atonu e mafai ona oulua talanoa i se breakout room pe a uma le sauniga. E mafai ona faaaogā se polokalame i luga o le Initaneti e faapotopoto ma talanoa faatasi ai uso ma tuafāfine. O i inā e mafai ona e mātauina ai le tagata o loo e fia uō i ai. O le auala e talanoa ai ma isi, o le a e iloa ai ona uiga ma le tagata moni e i ai o ia. (1 Pete. 3:4) A o faagasolo taimi, o le a mafai ai ona iloa lelei e le tasi le isi ma iloa ai po o tutusa o oulua sini ma mea e tāua iā te oulua, ma pe e mafai ona oulua galulue faatasi ina ia avea la oulua faaipoipoga ma faaipoipoga fiafia.

Pe a faaaogā e uso ma tuafāfine nofofua auala e ōgatusa ma mataupu silisili o le Tusi Paia e saʻili ai ni paaga faaipoipo, o le a mafai la ona latou tofo i le moni o upu a le faataoto lea e faapea mai: “Po ua maua ea e se tasi se avā [po o se tane] lelei? Ua maua e ia le mea lelei, ua maua foʻi e ia le finagalo malie o Ieova.”​—Faata. 18:22.