Alu i mataupu o loo iai

Alu i le lisi o mataupu

Pe Ola Pea le Solu pe a Mavae le Oti?

Pe Ola Pea le Solu pe a Mavae le Oti?

Pe Ola Pea le Solu pe a Mavae le Oti?

“O LE SOLU: O le vaega faaleagaga o le tagata ua manatu i ai e ola pea pe a mavae le oti ma ua faapena ona ono aafia ai a lē o le fiafia o le tulaga mafatia i le lumanai.” (The Compact Edition of the Oxford English Dictionary) O le tele o lotu pe tele pe itiiti ua ioe faatasi i lenei faamatalaga. Ua faapea mai le New Catholic Encyclopedia: “O le aʻoaʻoga faapea o le solu faaletagata e lē mafai ona oti ma o le a faaauau pea ona ola pe a mavae le oti o le tagata . . . o se tasi o maa tulimanu o le aʻoaʻoga ma le faafilosofia faa-Kerisiano.”

Atonu o le a o se mea e te ofo ai, i le iloa faapea o lenei talitonuga ua pei o se maa tulimanu e sau mai i le faafilosofia faapaupau. I tuā lava a o leʻi fanau mai Iesu, sa talitonuina ai faapea o le solu sa o se mea lavelave lena e mafai ona ola ese mai i le tino. O lea e mafai ai ona ola pe a mavae le oti o le tino, e ola pea i se ituaiga o aitu, po o se agaga.

Ua faafesootai e tagata Eleni lenei talitonuga ma ni faaupuga faafilosofia. Ua latou sii mai faaupuga a le filosofa taʻutaʻua Eleni o Sokarate i le faapea mai: “O le solu, . . . afai e alu ese e lē filogia, e leai se mea e tasi o le tino na te taaʻina faatasi ma ia, . . . e alu ese atu i lena mea e pei o ia lava, i se tulaga lē vaaia, tauatua, e lē mafai ona oti, ma e atamai, ma pe a taunuu atu o ia i inā e fiafia, ua saoloto mai mea sese ma manatu valea ma le fefe . . . ma mai isi maʻi uma lava faaletagata, ma . . . e ola i le upu moni faatasi ma atua i taimi uma lava.”—Phaedo, 80, D, E; 81, A.

E Lē o se Aʻoaʻoga Faale-Tusi Paia

Na faapefea la, ona oo ina aʻoaʻoina lenei talitonuga faapaupau, i le lē mafai ona oti, o le solu i Kerisinetoma ma le faa-Iutaia?

E lē o foliga mai e tāua i le New Catholic Encyclopedia na mataupu ina ua ia faapea mai: “O le aʻoaʻoga e uiga i le ola o le solu pe a mavae le oti ua lē o iloa gofie i le Tusi Paia.” Atonu o le a sili atu ona saʻo le faapea atu o le aʻoaʻoga o le lē mafai ona oti o le solu e matuā lē maua lava i le Tusi Paia! Ua ioe lena lomifefiloi faapea: “O le aʻoaʻoga e uiga i le tagata ola lava ia e lē o tutusa i le F[eagaiga] T[uai] e pei ona iai i le faafilosofia faa-Eleni ma le faaonaponei.”

I le mea ua taʻua o le Feagaiga Tuai, o le upu Eperu o le neʹphesh, lea ua taatele ona faaliliuina o le “solu,” e 754 taimi ona iai. I le mea ua taʻua o le Feagaiga Fou, o le upu Eleni o le psy·kheʹ, lea ua taatele foi ona faaliliuina o le “solu,” e 102 taimi e aliaʻi mai ai. Pe a tatou iloiloina pe ua faapefea ona faaaogāina nei upu i le Tusi Paia, ona tupu mai lea o se ata e matuā ofo ai.

I le Kenese 2:7 ua tatou faitau ai faapea na manava e le Atua i pogaiisu o Atamu le manava ola, “ona avea ai lea o [Atamu] ma solu ola [i le faa-Eperu, neʹphesh].” Matau: Sa leʻi tuuina atu ia Atamu se solu ola; sa avea o ia ma solu ola. I se isi faaupuga, o le Atamu na faatoʻā uma lava ona foafoaina sa o se solu! E lē o se mea e ofo ai le faaiʻu mai o le New Catholic Encyclopedia e faapea: “O le solu i le F[eagaiga] T[uai] o lona uiga e lē o se vaega o le tagata, ae o le tagata atoa—le tagata i le avea o se meafaiola.”

Ua faamautinoa mai e isi mau lenei mea. Mo se faaaʻoaʻoga, ua faasino atu e le Levitiko 7:20 i “le tagata [solu] na te ʻaina se tufaaga o le taulaga faafetai.” I le Levitiko 23:30 ua faapea mai: “Ai se tagata [solu] foi na te faia se galuega e tasi.” Ua faapea mai le Faataoto 25:25: “O le vai mālūlū i le tagata [solu] ua lailoa i le fia inu, o le tala lelei lea mai le nuu mamao.” Ma ua taʻu mai ia i tatou e le Salamo 105:18: “Ua latou faatiga i ona vae i le noanoaga; ua oo lava o ia [solu] i le uamea.” O lea, o le ā le mea lena e mafai ona ia ʻaia aano o manu, faia galuega, faamālūina i le vai, ma tuuina i uamea? Pe o se vaega ea faaleagaga o le tagata, e motu ese mai, po o le tagata lava ia? E manino lava le tali.

O le mea e malie ai, ona o le avea o se solu ua lē o se mea tutasi i le tagata. Ua taʻu mai ia i tatou e le Kenese 1:20 faapea i se tasi o vaitaimi faalefoafoaga, na fetalai ai le Atua: “Ia tele ona tutupu mai i le sami o mea ola.” Ioe, e oo lava i iʻa o solu! I se tasi foi vaitaimi faalefoafoaga, na faaalia ai e le Atua faapea “o manu vaefa fanua, ma mea fetolofi, ma manu vaefa o le vao” o ni solu!—Kenese 1:24; faatusatusa Levitiko 11:10, 46; 24:18; Numera 31:28; Iopu 41:21; Esekielu 47:9.

O le mea lea, o le “solu” i le Tusi Paia, e lē o faasino i se agaga pei se ata lafoia mai le tino lea na te tuua le tino pe a mavae le oti. O lona uiga o se tagata po o se manu, po o le ola o loo olioli ai se tagata po o se manu.

O le ā e Tupu pe a Mavae le Oti?

O lea la, e manino lava la o loo feteenaʻi le Tusi Paia ma le aʻoaʻoga faapaupau faapea e iai se solu e lē mafai ona oti i le tagata. O ai, e te manatu, sa aʻoaʻoina le upu moni e tusa ai o lenei mea? Pe o aʻoaʻoga faafilosofia faapaupau ea a tagata Eleni po o tagata faafeagaigaina o le Atua lava ia? E mautinoa lava o tagata o le Atua, o ē na ia tuuina atu i ai lana Afioga faagaeeina.

O loo tumau pea ona iai le fesili, O le ā e tupu i le solu pe a mavae le oti? Talu ai o le solu, o le tagata, ua manino lava la faapea, e oti le solu pe a oti le tagata. I se isi faaupuga, o se tagata oti o se solu oti. E faitau luasefulu mau ua faamautinoa ai lenei mea. “O le tagata [solu] e agasala e oti ia,” ua fai mai ai le Esekielu 18:4. I le Faamasino 16:30 ua tatou faitau ai: “Ua fai atu Samasoni, Ia ou [solu] oti faatasi ma Filisitia.” I isi mau ua faailoa ai faapea o solu e mafai ona aveesea (Kenese 17:14), ona fasiotia i le pelu (Iosua 10:37), ona mole (Iopu 7:15), ma malemo (Iona 2:5). O se solu ua leai se ola, po o se solu oti, o se tagata oti.—Levitiko 19:28; 21:1, 11.

O le ā la, le tulaga o solu oti? A faafaigofieina, o le oti o le tuufaafeagai o le ola. O o tatou lagona uma ua fesootai atu i o tatou tino faaletino. O lo tatou tomai e vaai, faalogo, ma mafaufau ai e faalagolago i le faagasologa lelei o o tatou mata, taliga, ma le faiai. A aunoa ma mata e lē mafai ona tatou vaai. A aunoa ma taliga e lē mafai ona tatou faalogo. A aunoa ma le faiai e lē mafai ona tatou faia so o se mea. Pe a oti se tagata, o nei totoga faaletino uma o le a lē toe mafai ona galulue. Ua tatou lē toe iai.

I le ōgatasi ai ma lenei mea, fai mai le Failauga 9:5, 10: “A o e ua oti, latou te le iloa se mea; . . . auā e leai se galuega, po o se mafaufau, po o se iloa, po o se poto i le tuugamau [Seoli], o loo e alu atu i ai.” E faapena foi, ua taʻua i le Salamo 146:3, 4: “Aua tou te faatuatua i alii, po o le fanau a tagata, e le o i ai se olataga. E alu ese lona agaga [malosi o le ola] e foi atu i le eleele na i ai o ia; e faaumatia i lea lava aso ona manatunatu.” O lea pe a feoti tagata (solu), ua na ona latou lē toe iai lava.

Mai le Aʻoaʻoga Faapaupau i Aʻoaʻoga Faalotu

‘Ae pe lē o aʻoaʻoina ea e le Feagaiga Fou le lē mafai ona oti o le solu?’ atonu ua fesili ai nisi. E matuā leai lava. Ua ioe mai le New Catholic Encyclopedia e faapea: “O loo tumau pea le faamaoni o le F[eagaiga] F[ou] i lenei malamalamaga e uiga i le oti i le F[eagaiga] T[uai].” I se isi faaupuga, ua aʻoaʻo e le “Feagaiga Fou” faapea e oti le solu. Na faataʻitaʻia e Iesu Keriso faapea e leʻi talitonu o ia faapea e lē mafai ona oti le solu. Na ia fesili: “Pe sa ea le agalelei i le sapati, po o le agaleaga; o le faaola, po o le fasioti [o se solu]” (Mareko 3:4) Sa faapena foi ona lagolagoina e le aposetolo Kerisiano o Paulo le manatu o le “Feagaiga Tuai” e uiga i le solu e ala i lona sii mai o le Kenese 2:7: “E faapea foi ona tusia, Na faia Atamu le uluai tagata ma tagata ola.”—1 Korinito 15:45.

Ua faapefea la ona avea le manatu faa-Plato ma aʻoaʻoga faalotu? Ua faamatala mai e le Encyclopædia of Religion and Ethics, a James Hastings, e faapea: “Ina ua sao atu le tala lelei faa-Kerisiano i le faitotoa o le sunako faa-Iutaia i le malae mataaga o le Emepaea o Roma, o se manatu faavae faa-Eperu e uiga i le solu ua siitia i totonu o se siosiomaga o mafaufauga faa-Eleni, faatasi ma ni iʻuga tetele i le faafetauiina.” Sa taumafai aʻoaʻo lotu ina ia faia la latou feau “o se mea e mafai ona malamalama i ai le lalolagi o mafaufau faa-Eleni” e ala i le faaaogāina o “faaupuga ma talitonuga faavae a aʻoaʻoga faalemafaufau a tagata Eleni.” Sa faapena ona amata e aʻoaʻo Iutaia ona faataʻitaʻia “taaʻiga malolosi a Plato” i a latou tusitusiga.—Encyclopædia Judaica.

O le aʻoaʻoga faale-Tusi Paia e uiga i le solu sa faapea ona lafoaia ma suia ai i se aʻoaʻoga sa faamaonia lava le faapaupau. E leai se auala e mafai ai ona faamolemolea lenei mea i ni faavae faapea o le faia faapea ua fai ai le Faa-Kerisiano o se mea e sili atu ona fetaui lelei ma tagata lautele. Ina o talaʻi atu i Atenai, le ogatotonu o aganuu faa-Eleni, sa leʻi aʻoaʻoina e le aposetolo o Paulo se aʻoaʻoga faa-Plato e uiga i le solu. I lona faaeseesega, sa ia talaʻia le aʻoaʻoga faa-Kerisiano e uiga i le toetu e ui lava o le toatele o lana au faalogologo Eleni sa faafaigata ona latou talia le mea na ia fai atu ai.—Galuega 17:22-32.

E moni, na lapatai le aposetolo o Paulo faasaga i so o se tuufaatasiga o upu moni faavae i le Tusi Paia ma aʻoaʻoga faapaupau ina ua ia faapea mai: “Pe faapefea foi ona mafuta o le malamalama ma le pouliuli? Pe faapefea foi ona loto gatasi o Keriso ma Pelialo?” (2 Korinito 6:14, 15) E leai se masalosalo faapea i le faatagaina o se aʻoaʻoga faapaupau e avea o se tasi o maa tulimanu o ana faafilosofia ma aʻoaʻoga, ua aumaia ai e Kerisinetoma le lē faamamaluina i le Atua lava ia!

Faamoemoe mo Ē ua Maliliu

Ua saoloto tagata e talitonu i le mea ua latou filifilia. Ae peitai, e lē mafai ona faafitia faapea o le aʻoaʻoga i le lē mafai ona oti o le solu e lē faale-Tusi Paia. O lea, pe ua lē iai ea i tagata se faamoemoe o le ola pe a mavae le oti?

Ina ua uma ona fesili Iopu, “E toe ola mai ea [le tagata]?” ona ia faaauau lea ona tuuina mai le tali faagaeeina. Na faapea mai o ia: “[Ieova e,] ia e valaau mai, ona ou tali atu ai lea ia te oe; ia e finagalo alofa i le galuega a ou aao.” (Iopu 14:14, 15) Ioe, ua taofia e le Tusi Paia se faamoemoe o le toetu mo i latou uma o loo manatua e le Atua. E faanaunau o ia ina ia toe faafoisia ana auauna faamaoni, e pei o Iopu, i le ola! Na faamautinoa mai e Keriso Iesu le moni o lenei faamoemoe, i lona fetalai mai: “Aua tou te ofo i lenei mea, auā e oo mai le aso e faalogo ai i lona leo o i latou uma ua i tuugamau, ma latou o mai ai; o e na amio lelei, e toe tutū i le ola; a o e na amio leaga, e toe tutū i le [faamasinoga].”—Ioane 5:28, 29.

Pe a oo mai le taimi mo lena valoaga e faataunuuina ai, ua folafola mai e le Isaia 25:8, o le Atua o le a na “faaumatia . . . le oti e faavavau.” O le uiga o lenei mea o se lalolagi lea, e pei ona taʻua ai i le Faaaliga 21:4 faapea, “e leai foi se toe oti.” Pe e te manao e ola i se lalolagi e lē toe iai ni falelauasiga po o ni fale maliu, leai ni maa faamanatu o tuugamau po o ni fanuatanu, lē toe iai ni loimata o le faanoanoa ae ua na o loimata o le olioli?

E moni, atonu sa tausia aʻe oe ina ia talitonu i le aʻoaʻoga o le lē mafai ona oti o le solu. Ae e ala i le suesueina o le Tusi Paia, ua mafai ai ona e atiina aʻe le faatuatua i folafolaga e faasaolotoina ai a le Tusi Paia. * E mafai foi ona e aʻoaʻoina le mea e tatau ona e faia e ulu atu ai i le folafolaga a le Tusi Paia, e lē o le faasaoina e avea o se solu e lē mafai ona oti, ae o le mauaina o le “ola e faavavau” i le Parataiso i le lalolagi!—Ioane 17:3; Luka 23:43.

[Faaopoopoga i lalo]

^ pala. 27 Afai e te manao e faia lenei mea, faamolemole ia iai se lagona saoloto e tusi atu i ē o faasalalauina lenei mekasini pe faafesootai le Maota o le Malo o Molimau a Ieova lena o loo i lou vaipanoa.