Alu i mataupu o loo iai

Alu i le lisi o mataupu

Fesili Mai le Au Faitau

Fesili Mai le Au Faitau

Fesili Mai le Au Faitau

Pe ua atamai ea mo se Kerisiano ona faafesootaia se fomaʻi o le mafaufau?

O lipoti mai i nisi o atunuu ua faamaonia ai o loo faatuputupulaia pea maʻi tau faalogona ma tau i le mafaufau i nei “aso faigata.” (2 Timoteo 3:1) E lagona e Kerisiano le alofa loloto pe afai ua aafia ai so latou uso talitonu, ae latou te mātaulia e faapea e tatau ona filifili le tagata lava ia mo ia lava, pe sailia se togafitiga mo lona maʻi, ma afai o lea, o le ā foi le ituaiga o togafitiga. * “Auā e taitasi ma ave i lana lava avega.” (Kalatia 6:5) O nisi, ua oo i mafatiaga matuia ona e māfua mai i fenuminumiaiga o le mafaufau, (schizophrenia), o uiga femoumouai ua feteenai, (bipolar disorder), faamaʻi ua māfua mai ona o mafatiaga ma suiga o le fegasoloaiga o vai o le faiʻai ma le tino, (deep clinical depression), e lē paleni le vaai i nisi o mea, (obsessive-compulsive disorder), e faasaunoa i lona lava tino (self mutilation), ma isi lava fenuminumiaiga matuia, e mafai ona toe ola lelei e pei ona masani ai, pe a maeʻa ona maua se fesoasoani saʻo faafomaʻi.

I nisi nofoaga, ua avea ma tulaga taatele le saili atu mo togafitiga. I le tele o tulaga e lē faapea ua matuia naʻuā le faaletonu o le mafaufau o lē ua maʻi, ae ona ua faigata ona ia faafetaiaia nisi o vala o le olaga. Ae peitai, o le Tusi Paia lava ia o le fesoasoani sili lea i le taulimaina o faafitauli ogaoga o le olaga. (Salamo 119:28, 143) E ala mai i le Tusi Paia, o iina ua saunia ai e Ieova le atamai, le tomai e mafaufau ai, ma le poto moni—o mea e faamalosia ai i tatou i le mafaufau ma faalogona ootia. (Faataoto 2:1-11; Eperu 13:6) E iai taimi e amioai ai auauna a le Atua e aunoa ma le mafaufau lelei ona o ni tiga ogaoga loloto na oo i ai. (Iopu 6:2, 3) Ua faalaeiau e le Iakopo 5:13-16 i latou na e saili atu i toeaina mo se fesoasoani ma fautuaga. Atonu e maʻi faaleagaga se Kerisiano, pe atonu foi ua mafatia ona o ni tulaga lē masuia o iai, pe ona o se avega mamafa ua mafatia ai, pe atonu na te lagona faapea o loo aafia o ia i ni faiga lē faamasinotonu. (Failauga 7:7; Isaia 32:2; 2 Korinito 12:7-10) E mafai ona maua e lena tagata le fesoasoani mai toeaina, o ē o le a “faauu ia te ia i le suāuu”—o le atamai lea i le tuuina atu o fautuaga faamafanafanaloto a le Tusi Paia—ma o le a faapea foi ona ‘tatalo mo ia.’ O le iuga? “O le tatalo foi e faia i le faatuatua e faaolaina ai le maʻi, e faatuina foi o ia e le Alii: [mai i lona loto vaivai po o ona lagona faapea ua tuulafoaia o ia e le Atua].”

Ae ā pe afai e faaauau pea mafatiaga ma fenuminumiaiga o le mafaufau o lea tagata e ui i fesoasoani atamai faaleagaga a leoleo mamoe? I lenei tulaga ua filifili ai e nisi e fai se suesuega maeʻaeʻa o o latou tino. (Faatusatusa i le Faataoto 14:30; 16:24; 1 Korinito 12:26.) Atonu o se maʻi o le tino ua māfua ai mafatiaga o le mafaufau ma faalogona. I nisi o tulaga o le togafitia o sea faafitauli ua avatua ai se mapusaga i faalogona maʻi o le tagata. * Afai e leai se maʻi o le tino, atonu e faalaeiau e le fomaʻi o vailaau le alu atu i se fomaʻi faapitoa o le mafaufau. Ona ā lea? E pei ona taʻua, o le filifiliga lenei e tatau ona iloiloina e le tagata mo ia lava. E lē tatau i isi ona faitio pe faamasino atu.—Roma 14:4.

Ae peitai, e tatau ona faataitaia le poto talafeagai ma ia mataalia ina ia lē faagaloina mataupu silisili faale-Tusi Paia. (Faataoto 3:21; Failauga 12:13) E tusa ai ma maʻi o le tino, e fesagai le tagata maʻi ma filifiliga eseese o togafitiga, mai fomaʻi o vailaau seia oo atu i togafitiga eseese e pei o le naturopathy, acupuncture, ma le homeopathy. E iai foi ituaiga o fomaʻi eseese o le mafaufau. E aofia ai analytic psychother-apist ma isi, o ē atonu latou te iloilo totoʻa le talaaga totino o lē ua maʻi ma taumafai e sueina mafuaaga o amioga e lē masani ai po o faalogona tiga. Atonu e taumafai ni fomaʻi o le mafaufau faapitoa o le amio (psychotherapists) e fesoasoani i le tagata maʻi e aʻoaʻoina se isi faatulagaga o amioga fou. Ua talitonu nisi fomaʻi o le mafaufau faapea o le tele lava o maʻi o le mafaufau e tatau ona togafitia i vailaau. * Ae tusa ai ma lipoti, ua fautuaina e nisi se faasologa paleni o meaʻai ma vaitamini.

E tatau ona faautauta le tagata maʻi ma lona aiga pe a iloiloina nei filifiliga. (Faataoto 14:15) Ua talafeagai ai lena ma le faamatalaga a le polofesa o John McHugh o le faatonusili o le Department of Psychiatry and Behavioral Science i le John Hopkins University School of Medicine e faapea, o le matafaioi a le fomaʻi o le mafaufau “ua na o se amatamataga o lea vala faafomaʻi. E lē faigofie ona maua ni faamaoniga manino o ana togafitiga ma vaifofo e tusa lava pe feagai ai ma tulaga pito lavelave o le olaga o le tagata—o le mafaufau ma le amio.” Ua saunia e lenei tulaga avanoa e faia ai mea e lē masani aʻi ma faiga faatogafiti, e faapea foi ma togafitiga atonu e foliga mai e aogā ae ua na ona faaleagaina atili ai.

E tatau foi ona taʻua, e iai agavaa faapitoa i fomaʻi o le mafaufau (psychiatrists ma psychologists), o ē ua iu mai i a latou aʻoaʻoga, ae o loo toatele foi nisi e leai ni agavaa faapolofesa e faia ai nei togafitiga e aunoa ma se faatonutonuga e avea ai o ni faufautua ma tagata e avatua togafitiga (therapists). Ua totogia e nisi le tele o tupe ina ia ō atu ai e vaai nei tagata e lē o agavaa.

E tusa lava po o se tasi ua toleniina, o se fomaʻi agavaa faapitoa o le mafaufau, ae e iai mea e tatau ona iloiloina. Pe a filifilia se fomaʻi, po o se fomaʻi tipitipi, e tatau ona tatou mautinoa o le a faaaloalo o ia i a tatou vaaiga faale-Tusi Paia. Ua faapea foi ona matautia le alu atu i se fomaʻi faapitoa o le mafaufau o lē na te lē amanaiaina la tatou vaaiga tau le tapuaiga ma tau le amio. E toatele Kerisiano o loo faia taumafaiga faigata, ina ia maua ‘le uiga faalemafaufau lea sa ia Keriso Iesu,’ e ui i fenuminumiaiga o faalogona ma le mafaufau. (Roma 15:5) O i latou na ua iai se popolega saʻo e uiga i amioga a so o se tasi, atonu e aafia ai o latou mafaufauga po o amioga. O le vaaiga a nisi fomaʻi i faasasaaga e tausia ona o talitonuga faale-Tusi Paia e lē talafeagai, ma e masalomia e faaleagaina ai le lelei o le mafaufau. Atonu latou te ioeina, pe oo foi ina latou fautuaina mai le faia, o nisi o faiga o loo taʻusalaina e le Tusi Paia, e pei o le tauatane po o faiga lē faamaoni i le lio o le faaipoipoga.

O nei manatu e aofia ai mea ia na taʻua e le aposetolo o Paulo o “finauga i mea ua igoa pepelo ai o le ‘iloa.’” (1 Timoteo 6:20) Ua latou faafeteenaia le upu moni e uiga ia Keriso ma o se vaega lena o le “poto le aoga e faasese ai” a lenei lalolagi. (Kolose 2:8) O loo manino faamalamalamaga a le Tusi Paia e faapea: “E leai lava se poto, e leai se mafaufau, e leai se pule e tetee atu ia Ieova.” (Faataoto 21:30) O fomaʻi o le mafaufau e fai mai “ua lelei le mea ua leaga, ae leaga le mea ua lelei,” o ‘aumea leaga na.’ Nai lo le fesoasoani e faamālōlō mafaufau ua fenuminumiai, ae ua latou ‘faaleagaina amio lelei.’—Isaia 5:20; 1 Korinito 15:33.

O lea la o se Kerisiano ua lagona faapea e manaomia ona alu atu e vaai se fomaʻi o le mafaufau e tatau ona iloilo ma le faaeteete agavaa, uiga, ma amioga a le fomaʻi ma aafiaga uma o togafitiga o loo iai ua ia fautuaina. Afai e lē mafai e se Kerisiano ua mafatia ona faia na o ia lenei tulaga, atonu o se tasi e taʻumatuaina, o se uo vavalalata po o se isi o le aiga e mafai ona fesoasoani. O se Kerisiano e lē o matuā malamalama lelei i le atamai o se togafitiga patino atonu e na te iloa o le a fesoasoani le talanoa ma toeaina o le faapotopotoga—e ui o le faaiuga mulimuli e a ia lea (po o ona mātua, po o se faaiuga tuufaatasi a le tane ma le ava). *

Ua sili atu mea ua faia e le faasaienisi i aso nei e faaitiitia ai mafatiaga nai lo aso ua mavae. Ae, o loo tele pea faamaʻi—i le tino ma le mafaufau—e lē o maua se vaifofo i le taimi nei ma e tatau ona onosaia a o faagasolo lenei faiga o mea. (Iakopo 5:11) Ae i le taimi lenei ua aapa atu ma le agaalofa le “auauna faamaoni ma le mafaufau,” o toeaina ma isi uma o i le faapotopotoga e sapasapai ē ua mamaʻi. Ma ua faamalosia e Ieova i latou ina ia tumau seia oo atu i le taimi matagofie lea o le a lē toe iai se maʻi.—Mataio 24:45; Salamo 41:1-3; Isaia 33:24.

[Faaopoopoga i lalo]

^ pala. 3 I nisi taimi atonu e fautuaina se tasi e saili atu mo suesuega a se fomaʻi o le mafaufau (psychiatric), atonu pe ina ua mafaufauina le tofia o ia mo se tulaga maualuga o se galuega. Pe e loto malie se tasi i na ituaiga o suesuega pe leai, o le filifiliga a le tagata lava ia, ae e tatau ona mātauina o suesuega faafomaʻi o le mafaufau e ese mai i togafitiga faafomaʻi.

^ pala. 5 Tagai i Le Olomatamata o Iulai 1, 1990, i le mataupu “Manumalo i le Taua Faasaga i le Loto Mafatia.”

^ pala. 6 E foliga mai o nisi maʻi o le mafaufau e maua se mapusaga i vailaau saʻo. Ae e tatau ona faaaogaina nei vailaau ma le faaeteete i lalo o faatonutonuga a ni fomaʻi o vailaau e agavaa ma ua lava le poto masani po o ni fomaʻi o le mafaufau (psychiatrists), ona talu ai e mafai ona iai aafiaga ogaoga pe a lē saʻo ona faaaogaina vailaau.

^ pala. 11 Tagai i le mataupu “Mafatiaga o le Mafaufau—Pe a Puapuagatia ai se Kerisiano” i Le Olomatamata o Iulai 1, 1989.