Alu i mataupu o loo iai

Alu i le lisi o mataupu

Le Olaga pe a Mavae le Oti—O le ā le Talitonuga o Tagata?

Le Olaga pe a Mavae le Oti—O le ā le Talitonuga o Tagata?

Le Olaga pe a Mavae le Oti—O le ā le Talitonuga o Tagata?

“Afai e oti le tagata, e toe ola mai ea o ia?”—IOPU 14:14.

1, 2. Ua faapefea ona saili atu le toatele o tagata mo ni faamafanafanaga pe a motusia i le oti le mafutaga ma sē pele ia i latou?

I SE falemaliu i le aai o Niu Ioka, o loo savavali fifilemu ai uo ma aiga i autafa o le pusamaliu o loo matala, o se tama talavou e 17 tausaga le matua, ua faamutaina lona ola e le kanesa. O loo tautalatala pea ma loimata le tinā loto mafatia: “Ua sili atu nei ona fiafia Tomi. Ua finagalo le Atua ia la faatasi ma Tomi i le lagi.” O le mea lena ua aʻoaʻoina le tinā ina ia talitonu i ai.

2 Pe tusa o le 7,000 maila [11,000 kilomita] le mamao ese atu, i Jamnagar, i Initia, o loo tutu ai e le tama matua o se auuso e toatolu le afi i fafie e susunu ai le tinomaliu o lo latou tamā. A o gapāpā aʻe le aasa o le afi, o loo lagi faapese ai e le faifeau Hinitū le solo lagi faapese i le gagana Sanskrit e faapea: “Tau ina ia faaauau pea e le solu e lē tāitai ona oti, ana taumafaiga ina ia ausia le autasi ma le mea moni silisili.”

3. O ā fesili ua manatunatu i ai tagata a o faagasolo tausaga?

3  Ua siomia i tatou uma lava e le oti. (Roma 5:12) O se mea masani lava mo i tatou le tau mānatu pe faamata o le oti o le iuga lea o mea uma. I le toe manatunatu atu i le faataamilosaga masani o le ola o laau, na taʻua ai e Iopu, o le auauna faamaoni anamua a Ieova le Atua e faapea: “A tā le laau, e faamoemoe i ai e toe tupu, e lē aunoa foi ma ona tatupu.” Ae faapefea la tagata? Na fesili Iopu: “Afai e oti le tagata, e toe ola mai ea o ia?” (Iopu 14:7, 14) A o faagasolo tausaga, ua manatunatu tagata o vaega eseese uma o le fanau a tagata i fesili nei: Pe iai se isi olaga pe a mavae le oti? Afai e iai, o le ā le ituaiga o olaga? O le ā la ua iu ina talitonu i ai tagata? Ma aisea?

E Tele Tali, e Tasi le Manatu Autū

4. O le ā e talitonu i ai tagata o lotu eseese e faatatau i le olaga pe a mavae le oti?

4 E toatele i latou ua faapea mai o Kerisiano e talitonu faapea, pe a mavae ona maliliu tagata, ona ō atu lea a lē i le lagi pe i seoli. Ae i le isi itu, e talitonu le ʻau Hinitū i le toe ola mai i se isi tino. E tusa ai o le talitonuga faa-Isalama, o le a iai le aso o le faamasinoga pe a oti le tagata, o le taimi lena o le a faamasino ai e Ala le gasologa o le olaga o tagata taitoatasi, ma aauina atu ai tagata taitoatasi a lē i le parataiso pe i le afi i seoli. I nisi atunuu, o talitonuga e faatatau i ē ua maliliu ua palu faatasi ai uputuu a lena atunuu ma talitonuga ua faapea mai o le Faa-Kerisiano. Mo se faaaoaoga, i Sri Lanka, e matuā tatala uma e tagata o le Lotu Puta ma tagata Lotu Katoliko faitotoa ma faamalama o o latou fale pe afai o loo iai se tasi o le auaiga ua maliu, ma latou te faataatia foi le pusamaliu e faaū ai vae o le tagata oti i le faitotoa pito i luma. E iai lo latou talitonuga o nei gaoioiga e faafaigofie ai ona alu ese atu mai le fale le agaga, po o le solu, o le tagata oti. O le toatele o tagata Katoliko ma Porotesano i Aferika i Sisifo, e fai ma a latou tū masani le ufiufi o faʻata pe a maliu se tasi ina ia lē tilotilo atu se tasi i le faʻata ma iloa atu ai le agaga o le tagata oti. Ma, pe a mavae le 40 o aso talu ona maliu le tagata, ona faamanatu lea e lona aiga ma ana uo le alu aʻe o lona solu i le lagi.

5. O le ā le talitonuga autū o loo ioe i ai le tele o lotu?

5 E ui lava i nei manatu eseese, ae foliga mai o le tele lava o lotu e ioe uma i le manatu e tasi. Latou te talitonu e iai se mea i totonu o le tagata—e taʻua o le solu, le agaga, po o le aitu—e lē mafai ona oti ma e faaauau pea ona ola pe a oti le tino o le tagata. E toetoe lava o le faitau selau o lotu uma a Kerisinetoma ma lotu mavae ua latou lagolagoina le talitonuga i le lē mafai ona oti o le solu (agaga). Ua aloaia foi lenei talitonuga i le Lotu Iutaia. Ua avea ma faavae autū o le aʻoaʻoga a le Lotu Hinitū i le toe ola mai i se isi tino. E talitonu tagata Musalimi faapea e faaauau pea ona ola le solu pe a mavae le oti o le tino. O le tagata Aborigine o Ausetalia, le tagata Aferika e talitonu faapea e iai solu i mea uma, le tagata Lotu Sinitō, e oo lava i le tagata Lotu Puta, e eseese uma auala latou te aʻoaʻoina ai lenei manatu autū e tasi.

6. O le ā se taofi o nisi tagata atamamai faapitoa i le manatu faapea o le solu e lē mafai ona oti?

6 Ae i le isi itu, o loo iai i latou e taofi faapea o le olaga lea e iloa ai mea, e muta i le taimi e oti ai. Ua talitonu i latou, o le manatu faapea e faaauau pea ona iai lagona ma iloa mea i se tulaga ua lē toe tino tagata ai ae i se solu e pei o se ata lafoaia e ese mai i le tino, o se talitonuga e lē talafeagai lea. Ua tusi mai Miguel de Unamuno, o se tagata atamai faapitoa Sepania o le 20 senituri e faapea: “O le talitonu i le lē mafai ona oti o le solu e tusa lena ma le moomoo ina ia lē mafai ona oti le solu, ae talu ai ua matuā malosi le moomoo i ai ua lē amanaia ai mafaufauga lelei ma avea ai ma tagata e lē faavaea ona manatu.” O isi tagata e tali faapena o latou talitonuga e aofia ai tagata eseese, e pei o le au faifilosofia taʻutaʻua anamua o Aristotle ma Epicurus, le fomaʻi o Hippocrates, le faifilosofia mai Sikotilani o David Hume, le tagata Arapi atamai faapitoa o Averroës, ma le uluai palemia o Initia ina ua tutoatasi, o Jawaharlal Nehru.

7. O ā fesili tāua e faatatau i le talitonuga o le lē mafai ona oti o le solu ua ao nei ona talanoaina?

7 I le fesagai ma na manatu ma talitonuga feteenai, e ao ona tatou fesili: Po o iai moni lava so tatou solu (agaga) e lē mafai ona oti? Pe afai e mafai moni ona oti le solu, ae na mafai la faapefea ona avea lena aʻoaʻoga sese ma aʻoaʻoga autū a le tele o lotu i aso nei? O fea na amata mai ai le manatu? E tāua tele lo tatou mauaina o ni tali moni ma le faamalieloto i nei fesili auā o iina e faalagolago i ai lo tatou lumanai. (1 Korinito 15:19) Ae muamua lava, seʻi o tatou tilofaia pe na faapefea ona tupuga mai le aʻoaʻoga o le lē mafai ona oti o le solu.

Le Tupuaga Mai o le Aʻoaʻoga

8. O le ā le matafaioi a Socrates ma Palato i le faalauteleina atu o le manatu faapea o le solu e lē mafai ona oti?

8 E talitonu e faapea, o le au faifilosofia Eleni o Socrates ma Palato o le senituri lona lima T.L.M., o i laua o nisi o ē na muai faalauiloa atu le talitonuga faapea e lē mafai ona oti le solu. Peitai, e lē o laua na amataina mai le manatu. Sa na ona la toe teuteuina le talitonuga ma faaliliu e avea o se aʻoaʻoga faafilosofia, ma atili ai ona logoleleia i tagata aʻoaʻoina i o la taimi ma i luma mai. O le mea moni, o tagata faa-Zoroaster mai Peresia anamua faatasi ai ma tagata Aikupito na muamua atu ia i latou, sa talitonu foi i le lē mafai ona oti o le solu. O le fesili la, O le ā le puna o lenei aʻoaʻoga?

9. O le ā le puna o taaʻiga lea sa taatele i aganuu anamua a Aikupito, Peresia, ma Eleni?

9 Ua faapea mai le tusi The Religion of Babylonia and Assyria: “I le lalolagi anamua, na aafia ai Aikupito, Peresia, ma Eleni i taaʻiga a le lotu faa-Papelonia.” E tusa ai o talitonuga faalotu a Aikupito, ua faamatala mai atili lenei tusi: “Ona o le uluai sootaga i le va o Aikupito ma Papelonia, e pei ona faaalia mai i papatusi El-Amarna, e mautinoa lava le anoanoai o avanoa e faaofi atu ai manatu ma aganuu faa-Papelonia i totonu o vaega faalotu a Aikupito.” * E tele foi ina tutusa lena faamatalaga ma mea o loo taʻua e faatatau i tu masani anamua a Peresia ma Eleni.

10. O le ā le manatu sa iai i tagata Papelonia e faatatau i le ola pe a mavae le oti?

10 Ae pe sa talitonu ea tagata Papelonia anamua i le lē mafai ona oti o le solu? I lenei manatu, na tusi ai le polofesa o Morris Jastrow, Jr., o le Iunivesite o Pennsylvania, i le Iunaite Setete o Amerika, e faapea: “Sa lē tāitai ona faatalitalia e tagata po o taʻitaʻi o manatu faalotu [o Papelonia] se tulaga o le ono faaumatia atoatoa lea o le mea sa iai muamua. O le oti [i o latou manatu] o se ala lea e tau atu ai i se isi ituaiga o olaga, ma o le faafitia o le lē mafai ona oti [o le olaga i le taimi nei] ua na ona faamamafa ai le lē mafai ona ʻalo ese mai le suiga o se olaga e oo i ai ona o le oti.” Ioe, sa talitonu tagata Papelonia faapea e iai se isi ituaiga o olaga, i se isi foliga, e faaauau pea pe a mavae le oti. Ua latou faaalia lea manatu e ala i le tanu faatasi o tagata oti ma nisi o mea totino mo lo latou faaaogaina a o iai i le olaga lea e i tala atu o le oti.

11, 12. Ina ua mavae le Lolo, o fea na tupuga mai ai le aʻoaʻoga i le lē mafai ona oti o le solu?

11 E manino la, o le aʻoaʻoga i le lē mafai ona oti o le solu e tau lava i tuā ia Papelonia anamua. Pe tāua ea lena mea? O le mea moni lena, auā e tusa ai ma faamatalaga a le Tusi Paia, o le aai o Papelu, po o Papelonia, sa faavaeina e Nimarota, o le tupulaga lona tolu mai ia Noa. Ina ua mavae le Lolo i le lalolagi aoao i aso o Noa, sa tasi le gagana na tautatala ai tagata uma ma tasi le lotu. E lē gata sa ‘tetee atu Nimarota ia Ieova’ ae sa mananao foi o ia ma ē na mulimuli atu ia te ia e “faia foi se mea e taʻua ai” i latou lava. O lea, i le faavaeina o le aai ma fausia se ʻolo iina, na amata ai e Nimarota se lotu e ese mai.—Kenese 10:1, 6, 8-10; 11:1-4.

12 Ua taʻua e talatuu faapea na maliu Nimarota i se maliu mai faiga sauā. Ina ua mavae lona maliu, ua talafeagai ona faanaunau tagata Papelonia e avatu faaaloaloga maualuluga ia te ia o lē na faavaeina, na fausia, ma o le uluai tupu o lo latou aai. Talu ai sa iai le manatu faapea o le atua o Makoka (Merota), o ia lea na faavaeina Papelonia ma e iai nisi tupu Papelonia sa faaigoa i lona igoa, ua manatu ai nisi tagata atamamai faapitoa faapea o Makoka o le sui lena o Nimarota lea sa faia e pei o se atua. (2 Tupu 25:27; Isaia 39:1; Ieremia 50:2) Pe afai o le tulaga lea, o lona uiga la o le manatu faapea e iai i le tagata se solu e ola pea pe a mavae lona oti, o se manatu sa iai, pe ā o le taimi na maliu ai Nimarota. Po o le ā lava le tulaga, ae o faamaumauga o talafaasolopito ua faaalia ai ina ua mavae le Lolo, o le aʻoaʻoga i le lē mafai ona oti o le solu e tupuga mai ia Papelu, po o Papelonia.

13. Na faapefea ona salalau atu i le lalolagi atoa le aʻoaʻoga o le lē mafai ona oti o le solu, faatasi ai ma le ā le iuga?

13 Ua faaalia atili e le Tusi Paia faapea, na taofia e le Atua taumafaiga a ē na fausiaina le ʻolo i Papelu e ala i le faafenumiaia o la latou gagana. Sa lē mafai ai loa ona toe talanoa atu le tasi i le isi, ma latou lafoaia ai la latou galuega ae ua taape solo atu “i le fogāeleele uma.” (Kenese 11:5-9) E ao ona tatou manatua, e ui sa suia le gagana a i latou o ē na fuafua e fausiaina le ʻolo, ae sa lei suia ai o latou mafaufauga ma talitonuga. O le iuga la, po o fea lava na latou ō atu i ai, sa avatu faatasi ai foi ma o latou talitonuga faalotu. O le auala lena na salalau atu ai i le lalolagi aoao aʻoaʻoga faalotu a Papelonia—e aofia ai le aʻoaʻoga i le lē mafai ona oti o le solu—ma avea ai ma faavae o lotu autū o le lalolagi. I lea, na faavaeina ai loa le emepaea o lotu sese a le lalolagi, lea ua talafeagai le faamatalaina i le Tusi Paia faapea o “Papelonia le aai tele, o le tina o fafine talitane ma mea e inosia i le lalolagi.”—Faaaliga 17:5.

Ua Faalautele Atu i Sasaʻe le Emepaea o Lotu Sese a le Lalolagi

14. Na faapefea ona salalau atu i Initia talitonuga faalotu a Papelonia?

14 Ua taʻua e nisi tusitala o talafaasolopito faapea i le silia ma le 3,500 tausaga ua mavae, na iai se folauga tele na ō mai ai ni tagata Aryan e pei e sesega lanu o o latou tino, sa gasolo mai le itu i mātū i sisifo ma agaʻi atu i le vanu o Indus, lea ua tele ina faamautu i Pakisitana ma Initia i le taimi nei. O iina na latou faasolo atu ai i fanua laugatasi o le vaitafe o le Ganges ma sopo atu ai i Initia. Ua faapea mai nisi tagata atamamai, o manatu faalotu o nei tagata faimalaga na faavae aʻe i aʻoaʻoga a tagata anamua o Irana ma Papelonia. O nei la manatu faalotu, na avea ma puna autū o aʻoaʻoga a le lotu Hinitū.

15. Na faapefea ona taaʻina aʻoaʻoga faa-Hinitū i aso nei i le manatu o le lē mafai ona oti o le solu?

15 I Initia, o le manatu i le lē mafai ona oti o le solu sa aliaʻe i le aʻoaʻoga o le toe ola mai i se isi tino (reincarnation). A o tauivi tagata popoto Hinitū ma le faafitauli aoao o le amioleaga ma mafatiaga i tagata, na oo ai ina latou faia se tulafono ua taʻua o le tulafono o le Karma, le tulafono o le pogai ma aafiaga. O le tuufaatasia o lenei tulafono ma le talitonuga i le lē mafai ona oti o le solu, na latou fafau aʻe ai loa le aʻoaʻoga o le toe ola mai i se isi tino, lea e faapea, o lelei ma masei i le olaga o se tasi, o le a faamanuia pe faasalaina i le isi ona olaga. O le sini o le au faatuatua o le moksha, po o le tuusaoloto mai le faataamilosaga o le toe fanauina ma toe autasia ma le mea ua taʻua o le mea moni silisili, po o Nirvana. I le gasologa o senituri, ua salalau atu ai aʻoaʻoga faa-Hinitū, e faapena foi i le aʻoaʻoga o le toe ola mai i se isi tino. Ma ua oo ai ina avea lenei talitonuga ma aʻoaʻoga autū a le lotu Hinitū i aso nei.

16. O le ā le talitonuga e faatatau i se olaga i tua atu o le oti na oo ina pulea mafaufauga ma meafai faalotu i le vaega tele o tagata i Asia i Sasaʻe?

16 O aʻoaʻoga faa-Hinitū na mapuna aʻe ai foi isi faatuatuaga, e pei o le lotu Puta, le lotu faa-Jain, ma le lotu faa-Sikh. E talitonu foi nei faatuatuaga i le toe ola mai i se isi tino. E lē gata i lea, a o ofi atu le lotu Puta i le tele o vaega o Asia i Sasaʻe—i Saina, Korea, Iapani, ma isi vaipanoa—na matuā aafia ai lava le aganuu ma le lotu a le vaipanoa atoa. O iina na aliaʻe ai isi lotu o loo latou tauaveina se tuufaatasiga o talitonuga, e aofia ai talitonuga a le lotu Puta, o faiga faaagaga, ma le tapuaiga i tuaa. O lotu e sili ona malolosi a latou taaʻiga mai nei lotu, o le lotu Tao, lotu faa-Confucius, ma le lotu Sinitō. I lenei auala ua avea ai le talitonuga faapea e faaauau pea ona iai le ola pe a oti le tino, ma talitonuga e autū i mafaufauga ma meafai faalotu a se vaega tele o le fanau a tagata i lena vaega o le lalolagi.

Ae Faapefea le Lotu Iutaia, Kerisinetoma, ma le Isalama?

17. O le ā na talitonu i ai tagata Iutaia anamua e faatatau i le ola pe a mavae le oti?

17 O le ā se talitonuga o tagata lotu Iutaia, o Kerisinetoma, ma le Isalama, e faatatau i le ola pe a mavae le oti? O le lotu Iutaia e pito sili ona leva i nei lotu uma. E oo atu lona talaaga i tuā lava pe ā ma le 4,000 tausaga e tau atu ia Aperaamo—a o lei tāitai ona oo i le taimi sa fuafua ai e Socrates ma Palato le manatu o le lē mafai ona oti o le solu. Sa talitonu tagata Iutaia anamua i le toetu mai o ē ua oti ae lē o le tuufaasolo mai o se agaga faaletagata e lē mafai ona oti. (Mataio 22:31, 32; Eperu 11:19) Na faapefea la ona ulu atu le talitonuga o le lē mafai ona oti o le solu i le lotu Iutaia? E maua le tali mai le talafaasolopito.

18, 19. Na faapefea ona oo atu le talitonuga o le lē mafai ona oti le solu i le lotu faa-Iutaia?

18 I le 332 T.L.M., na faatoilalo ai e Alesana le Sili le itu i Sasaʻe Tutotonu, e aofia ai Ierusalema. A o faaauau e ē na sosoo ane ia Alesana lana polokalame o le faaofi atu o aʻoaʻoga faa-Eleni, sa amata ai loa se sootaga a ni aganuu se lua—le faa-Eleni ma le faa-Iutaia. Na oo ina masani tagata Iutaia i mafaufauga faa-Eleni, o nisi foi na oo lava ina avea ma faifilosofia.

19 O Philo mai Alesania, o le uluai senituri T.A., o se tasi o na tagata faifilosofia Iutaia. Sa ia viiviia Palato ma taumafai e faamatala atu aʻoaʻoga faa-Iutaia e ala i le faaaogā o manatu o filosofia faa-Eleni, ma tatala ai la le ala mo isi tagata Iutaia faimafaufau na faasolo mulimuli mai. O le Talmud—o faamatalaga tusitusia e faatatau i tulafono tuugutu a le au rapi—ua aafia foi i mafaufauga faa-Eleni. Ua faapea mai le Encyclopaedia Judaica: “Sa talitonu rapi o ē na tusia le Talmud i le ola pea o le solu pe a mavae le oti.” Mulimuli ane, o tusitusiga e malamalamagata faa-Iutaia, e pei o le Cabala, na oo lava ina aʻoaʻoina ai le toe ola mai i se isi tino. O lea la, na faataamilo mai lava le filosofia faa-Eleni ma iu ai ina ofi mai le manatu o le lē mafai ona oti o le solu i totonu o aʻoaʻoga faa-Iutaia. O le ā e mafai ona fai atu ai e faatatau i le oo atu o le aʻoaʻoga i Kerisinetoma?

20, 21. (a) O le ā le tulaga sa iai uluai Kerisiano e tusa ai o filosofia a Palato, po o filosofia faa-Eleni? (e) O le ā na taitaia atu ai i le paluina faatasi o manatu o Palato ma aʻoaʻoga faa-Kerisiano?

20 O le Faa-Kerisiano moni na amata mai ia Iesu Keriso. E faatatau atu ia Iesu, na tusi ai Miguel de Unamuno, o lē na taʻua muamua, e faapea: “Sa talitonu o ia i le toetu mai o le tino, e tusa ai ma aʻoaʻoga faa-Iutaia, ae lē o le manatu i le lē mafai ona oti o le solu, e tusa ai ma aʻoaʻoga [faa-Eleni] a Palato.” Na ia faaiu mai: “O le lē mafai ona oti o le solu . . . o se aʻoaʻoga o filosofia faapaupau.” Pe a fua atu i lenei manatu, ua mafai ai ona tatou iloa le pogai na matuā lapatai atu ai le aposetolo o Paulo i Kerisiano o le uluai senituri ina ia teena “[“le filosofia ma,” NW] le poto le aoga e faasese ai, e tusa ma le uputuu a tagata, e tusa ma mataupu muamua a le lalolagi, a e le tusa ma mataupu a Keriso.”—Kolose 2:8, LT.

21 Ae o anafea, ma na faapefea, ona ulu atu lenei “aʻoaʻoga o filosofia faapaupau” i Kerisinetoma? Ua faamatala mai e le New Encyclopædia Britannica e faapea: “Mai le ogatotonu o le senituri lona 2 TA, na amata ai e nisi Kerisiano o ē na iai sina o latou aʻoaʻoina i filosofia faa-Eleni, ona mananao e faamatala atu lo latou faatuatua i ni faaupuga o lea filosofia, e lē gata ina ia faamalieina ai o latou lava mafaufauga, ae ina ia faaliliuina mai ai tagata atamamai faapaupau. O le filosofia na sili ona latou fiafia i ai o filosofia a Palato.” O nisi e toalua o na uluai faifilosofia na la faia ni aafiaga tetele i talitonuga a Kerisinetoma, o Origen mai Alesania ma Aokusitino mai Hippo. Sa matuā taaʻina i laua uma i manatu o Palato ma sa tele so la sao i le paluina faatasi o na manatu ma aʻoaʻoga faa-Kerisiano.

22. Ua tumau faapefea ona taatele le aʻoaʻoga i le lē mafai ona oti o le solu i le lotu Isalama?

22 E ui o le manatu i le lē mafai ona oti o le solu i le faa-Iutaia ma Kerisinetoma sa māfua mai i taaʻiga a Palato, peitai sa fafau aʻe le manatu i totonu o le lotu Isalama mai lava i lona amataga. O le Korana, le tusi paia a le Isalama, o loo aʻoaʻo ai faapea e iai i le tagata se solu e faaauau pea ona ola pe a oti lona tino. O loo taʻua ai le taunuuga mulimuli mo le solu a lē o le ola i se faatoaga parataiso i le lagi po o le faasalaina i le afi i hele. E lē faapea ai e lei taumafai tagata atamamai faapitoa a Arapi e tuufaatasia aʻoaʻoga a le lotu Isalama ma filosofia faa-Eleni. O le mea moni, sa iai sina taaʻina o tagata Arapi i aʻoaʻoga a Aristotle. Ae peitai, sa tumau pea ona avea le lē mafai ona oti o le solu ma talitonuga o tagata Musalimi.

23. O ā fesili tāua e faatatau i se isi ola pe a mavae le oti o le a talanoaina i le mataupu o sosoo mai?

23 E manino lava, ua faatupu aʻe e lotu i le lalolagi aoao se faasologa o talitonuga e faigata ona malamalama i ai i se isi olaga i tala atu o le oti, e faavae aʻe i le aʻoaʻoga faapea o le solu e lē mafai ona oti. Ma o na talitonuga ua aafia ai, ioe, ua oo lava ina puleaina ma faapologaina ai le faitau piliona o tagata. I le fesagaia o nei mea uma, ua uunaia ai i tatou e fesili: Pe mafai ea ona iloa le mea moni e faatatau i le mea e tupu pe a tatou oti? Pe iai se isi ola pe a mavae le oti? O ā fa a le Tusi Paia i lenei mataupu? O le mea lena o le a tatou talanoaina i le mataupu o sosoo mai.

[Faaopoopoga i lalo]

^ pala. 9 O El-Amarna o le nofoaga o loo iai toega o mea na faaleagaina o le aai Aikupito o Akhetaton, lea e manatu sa fausia i le senituri lona 14 T.L.M.

Pe Mafai Ona E Faamatala?

□ O le ā le manatu taatele o loo iai i le tele o talitonuga faalotu e faatatau i le ola pe a mavae le oti?

□ Ua faapefea ona faasino atu le talafaasolopito ma le Tusi Paia ia Papelonia anamua faapea o iina na tupuga mai ai le aʻoaʻoga o le lē mafai ona oti o le solu?

□ I le ā le auala ua aafia ai lotu i Sasaʻe ona o le talitonuga faa-Papelonia i le lē mafai ona oti o le solu?

□ Na faapefea ona ofi atu le aʻoaʻoga o le lē mafai ona oti o le solu i le lotu Iutaia, Kerisinetoma, ma le Isalama?

[Fesili mo le Suʻesuʻega]

[Ata i le itulau 12,13]

O le manumalo o Alesana le Sili na oo ai ina iai se sootaga a aganuu faa-Eleni ma aganuu faa-Iutaia

Sa taumafai Aokusitino e palu faatasi le filosofia a Palato ma le Faa-Kerisiano

[Ē Ana le Ata]

Alesana: Musei Capitolini, Roma; Aokusitino: From the book Great Men and Famous Women