Alu i mataupu o loo iai

Alu i le lisi o mataupu

Fesili Mai le Au Faitau

Fesili Mai le Au Faitau

Fesili Mai le Au Faitau

O le ā le tele e tatau ona manatu mamafa i ai Kerisiano i se faamau ina ia faaipoipo?

O se faamau ina ia faaipoipo o se mea e maua ai le fiafia, peitai o se mataupu foi e manatu mamafa i ai. E leai se Kerisiano taʻumatuaina e tatau ona manatu māmā i se faamau, i le iai o le faalogona e faapea e mafai ona ia faamutaina i so o se taimi i se mafuaaga faatauvaa. O le vaitaimi o le faamau o se taimi foi lea e faamasani lelei ai se alii ma se tamaitai a o lei faaipoipo.

I le talanoaina o lenei mataupu, e manaomia ai ona tatou iloaina faapea o tū masani ia e aofia ai i le faaipoipoga, ma laasaga e taitaiina atu i ai, e telē sona eseesega i vaipanoa eseese ma taimi eseese. Ua faataitaia mai e le Tusi Paia lenei mea.

O afafine e toalua o Lota, o ē sa “lei iloa [ni] tane e i laua,” sa faamau atu i ni alii se toalua o le aai. Na faapea mai o le a ‘fai avā foi nei tane i afafine’ o Lota, peitai e lē o taʻua mai e le Tusi Paia ia i tatou le pogai po o le auala na faamau ai. Pe o na teine o ni tamaitai ua matutua? Pe na telē sa la vaega na faia i le filifilia po o ai e faaipoipo atu i ai? Pe na faia le la faamau i le uia lea o ni laasaga e faailoa atu ai i le lautele? Tatou te lē mailoa. (Kenese 19:8-14) Ua tatou iloaina e faapea na faia e Iakopo lana ia lava maliega ma le tamā o Rasela ina ia faaipoipo ma Rasela pe a mavae tausaga e fitu e galue ai mo ia. E ui lava na taʻua e Iakopo Rasela o “laʻu avā,” ae sa lei faia e i laua ni feusuaiga a o faagasolo na tausaga. (Kenese 29:18-21) O se isi faaaoaoga, a o lei mafai ona ia faaipoipo atu i le afafine o Saulo, na tatau ia Tavita ona manumalo i tagata Filisitia. I le faataunuuina o le manaoga o Saulo, na mafai ai e Tavita ona faaipoipo atu ia Mekala le alo tamaitai. (1 Samuelu 18:20-28) O na “faamau” sa eseese ma e lē tutusa foi ma mea ua taatele i le tele o atunuu i aso nei.

Na iai i le Tulafono faa-Mose āiāiga e faatatau i faaipoipoga ma faamau. Mo se faaaoaoga, sa mafai ona sili atu ma le toatasi le avā a se tane; sa mafai foi ona ia tatalaina le faaipoipoga ona o ni mafuaaga eseese, e ui lava e foliga mai sa lē mafaia ona faia faapea e se avā. (Esoto 22:16, 17; Teuteronome 24:1-4) O se tamaloa na te faaleagaina se teine taupou e lei faamau sa tatau ona faaipoipo atu ia te ia pe afai e malie i ai le tamā o le teine, ma sa lē tāitai ona mafai e ia ona faateʻaeseina lenei tamaitai. (Teuteronome 22:28, 29) E iai foi isi tulafono sa faatatau atu i le faaipoipoga, e pei o taimi e tatau ai ona alofia le faia o feusuaiga faaleituaiga. (Levitiko 12:2, 5; 15:24; 18:19) O ā āiāiga e tusa ai ma le faia o se faamau?

O se tamaitai Isaraelu ua faamau sa ese lona tulaga faaletulafono mai se tamaitai e lei faamau; i nisi o tulaga sa manatu ia te ia e pei ua uma ona faaipoipo. (Teuteronome 22:23-29; Mataio 1:18,19) Sa lē mafai e tagata Isaraelu ona faamau pe faaipoipo atu i nisi o o latou tauaiga patino. E masani lava o i latou ia o ni tauaiga vavalalata, peitai sa faasāina nisi o faamau ma faaipoipoga ona o aiā tau i le tofi. (Levitiko 18:6-20; tagai i le Watchtower o Mati 15, 1978, itulau 25-28.) E manino mai la e faapea sa lē tatau ona manatu māmā auauna a le Atua i le faia o se faamau.

Sa iai tagata Isaraelu i lalo o na āiāiga uma o le Tulafono, peitai e lē o i lalo Kerisiano i lena Tulafono, lea e aofia ai ana āiāiga e faatatau i faamau ma faaipoipoga. (Roma 7:4, 6; Efeso 2:15; Eperu 8:6, 13) O le mea moni, na aʻoaʻo e Iesu faapea o le tapulaa faa-Kerisiano e tusa ai ma faaipoipoga e ese mai le tapulaa a le Tulafono. (Mataio 19:3-9) Peitai, na te lei faaitiitia ai le avea o le faaipoipoga ma mea e manatu mamafa i ai, e oo lava foi i le faamau. O lea, o le ā le tulaga e tusa ai ma le mataupu o talanoaina e faatatau i le faamau i le va o Kerisiano?

I le tele o atunuu e fai ai e le tagata ia lana lava filifiliga po o ai o le a faaipoipo i ai. O le taimi lava e tau fai ioe ai se alii ma se tamaitai o le a la faaipoipo, e mafai loa ona manatu i ai ua faamau i laua. E masani lava, e leai se laasaga faaopoopo aloaia e manaomia ina ia faamautuina ai le faamau. E moni, i nisi o nofoaga e masani ona tuuina atu e se alii i lē o le a avea ma ana avā se mama e faailoa ai le la faamau. Po o se tū masani foi le faailoa atu o le faamau i tauaiga ma uo, e ala i se ʻaiga e faia e le aiga po o se tamai faatasiga. O nei mea o ni filifiliga totino, ae lē o ni mea o manaomia mai e le Tusi Paia. O le faamau, o lona uiga, o le maliega lea a ni tagata se toalua. *

E lē tatau i se Kerisiano ona vavevave i le faia o se faigauo, se faamau, po o se faaipoipoga. Ua matou lomiaina ni mataupu e faavae mai le Tusi Paia e mafai ona fesoasoani i tagata nofofua taitoatasi ina ia filifili ai pe faamata ua atamai ona amataina se faigauo po o le uia foi o ni laasaga e agaʻi atu ai i se faamau po o se faaipoipoga. * O se tasi manatu autū o le fautuaga e faapea o le faaipoipoga faa-Kerisiano o se mea e tumau.—Kenese 2:24; Mareko 10:6-9.

E tatau i ni Kerisiano se toalua ona iloaina lelei e le tasi o le isi a o lei amata ona mafaufau e faamau. E mafai e le tagata lava ia ona fesili ifo ia te ia, ‘Po ua ou matuā mautinoa le tulaga faaleagaga ma le tuutoina o le tasi i le Atua? Pe o mafai ona ou faaātaina faalemafaufau lo ma auauna ai ma ia lea i le Atua mo le olaga atoa? Po ua lava le taimi ua mataulia ai e le tasi uiga o le isi? Po ua ou mautinoa o le a tumau ona talafeagai i maʻua uma? Po ua iloa lelei e le tasi amioga a le isi i le taimi ua tuanai ma tulaga o loo iai i le taimi nei?’

O le taimi lava e faamau ai ni Kerisiano se toalua, o se mea tonu mo i laua ma isi foi ona faatalitalia se faaipoipoga o le a mulimuli mai ai. Ua fautua mai Iesu: “Ia faapea la outou upu, Ioe, ioe; E leai, e leai.” (Mataio 5:37) E tatau i Kerisiano e faamau ona ioe moni i ai. Peitai, i se tulaga e seāseā ona tupu, atonu e iloa mulimuli ane e se Kerisiano ua faamau se mea matuia sa lei taʻua pe sa natia a o lei faia le faamau. Atonu o se mea moni matuia e faatatau i le olaga o le isi i taimi ua mavae, e oo lava i ni solitulafono po o ni amioga lē mamā. O le iloaina e se Kerisiano o lenei mea e tatau ai ona ia filifili po o le ā e tatau ona fai. Pe atonu o le a talanoaina ma le maeʻaeʻa e i laua lenei mataupu ma malilie ai e faaauau pea le la faamau. Po o lo la filifili faatasi foi e faamutaina le faamau. E ui o le faia faapea o se mataupu totino—e lē o se mea e tatau ona āia fua i ai isi, taumateina pe faamasinoina—ae o se filifiliga e matuā mamafatū. Ae i le isi itu, o ia lea ua iloaina lenei mea matuia, atonu ua malosi lona ia lava lagona ina ia faamuta le faamau, e tusa lava po o manao pea le isi tagata ina ia faaauau.—Tagai i le “Fesili Mai le Au Faitau” i le Watchtower o Iuni 15, 1975.

E iai mafuaaga lelei mo le foiaina o na faafitauli a o lei ulu atu i se faaipoipoga. Na fetalai Iesu e na o le pau lava le faavae faale-Tusi Paia mo se talagā faaipoipoga lea e tuusaoloto ai le isi ina ia toe faaipoipo o le por·neiʹa, o ni feusuaiga lē mamā faaleituaiga a le isi paaga faaipoipo. (Mataio 5:32; 19:9) E lei faapea mai o ia e mafai ona faamutaina se faaipoipoga faaletulafono e ala i le tatalaina pe afai e iloaina e se tasi se faafitauli matuia po o se measese muamua atu a o lei faaipoipo.

Mo se faaaoaoga, i le vaitaimi o Iesu sa matuā faigofie ona pisia i le maʻi o le lepela. Pe afai e toe iloa ane e se tane Iutaia e maua lana avā i le maʻi lepela (pe na iloaina e le fafine pe leai foi) i le taimi sa la faaipoipo, pe sa iai ea la sana mafuaaga e tatalaina ai le faaipoipoga? Atonu sa ono mafai ona faia se talagā faaipoipoga e se tagata Iutaia sa i lalo o le Tulafono, peitai sa lei fetalai Iesu e faapea sa talafeagai lea mo ona soo. Seʻi iloiloina nisi o tulaga faaonaponei. O se tane e aafia i se maʻi sifili (syphilis), le maʻi e aafia ai totoga fanautama (genital herpes), HIV, po o se isi lava faamaʻi pipisi matuia, e ono faaipoipo e aunoa ma le faaalia o lena mea moni. Atonu na pisia ona na māfua i ni ana feusuaiga lē mamā faaleituaiga a o lei faamau pe i le vaitaimi o loo faamau ai. O le faatoʻā iloaina mulimuli ane e le avā o le maʻi e maua ai le tane po o se amioga lē mamā na aafia ai i le taimi ua tuanai (e oo lava i le lē fanau po o le leai o se malosi e faia ai feusuaiga) e lē suia ai le mea moni e faapea o lea ua la faaipoipo. O se talaaga matagā tau amio i le taimi ua mavae a o lei faaipoipo e lē o se faavae faale-Tusi Paia lea e tatalaina ai se faaipoipoga, e pei lava o le maua o ia i se faamaʻi po o le nanāina foi o se maʻitaga i se isi tamaloa i le taimi e faaipoipo ai. O lea ua uma ona faaipoipo i laua ma ua noatia nei le tasi i le isi.

O le mea moni, o nei tulaga faanoanoa e seāseā tulai mai, ae o nei faaaoaoga e ao ona faamamafa atili atu ai le manatu autū: E lē tatau ona manatu māmā i le faamau. A o lei oo ina faamau, po o le vaitaimi foi o loo faia ai le faamau, e ao i Kerisiano ona taumafai e iloa lelei e le tasi le isi. E ao ona la tali faamaoni e faatatau i mea o loo manao ai le isi ina ia iloaina po o le iai o se aiā e iloaina ai. (I nisi atunuu e faatulafonoina le suesueina faafomai o se alii ma se tamaitai a o lei faaipoipo. O nisi atonu e mananao e faia se suesuega faapea mo so laua lava silafia.) O lea, o le a avea ai le olioli ma le manatu mamafa i se faamau ma fuafuaga mamalu a o laa atu i laua i se tulaga e sili atu le olioli ma le manatu mamafa i ai o le faaipoipoga.—Faataoto 5:18, 19; Efeso 5:33.

[Faaopoopoga i lalo]

^ pala. 9 I nisi o nuu o loo faia ai pea e mātua le filifilia o ē o le a faamau ma a latou fanau. Atonu e faia lenei mea a o lei tāitai oo i se tulaga e mafai ai ona faaipoipo nei tagata e toalua. I lena taimi e mataulia ai o ni ē ua faamau, po ua fai atu le folafolaga a le tasi i le isi, ae lei oo i le taimi la te faaipoipo ai.

^ pala. 10 Tagai i le tusi Questions Young People Ask—Answers That Work, mataupu 28-32 ma Le Ala e Maua ai le Fiafia i le Aiga, mataupu 2, ua lomia e le Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc.