Alu i mataupu o loo iai

Alu i le lisi o mataupu

Le Apokalipise—Pe Ao Ona Mata‘u Pe Faamoemoe i Ai?

Le Apokalipise—Pe Ao Ona Mata‘u Pe Faamoemoe i Ai?

Le Apokalipise—Pe Ao Ona Mataʻu Pe Faamoemoe i Ai?

“O le Apokalipise i aso nei e lē na o se faaātaga mai faale-Tusi Paia ae ua faasolo lava ina aliali mai o le a tupu moni lava.”—Javier Pérez de Cuéllar, o lē sa avea muamua ma failautusi autū a Malo Aufaatasi.

O LENA faaaogāina e se tagata iloga o le lalolagi o le upu “apokalipise” ua atagia mai ai le auala o loo malamalama ma vaai i ai le tele o tagata o faaaogāina ai le apokalipise i tifaga ma igoa o tusi, o mataupu i mekasini, atoa ma lipoti i nusipepa. O loo faaāta mai ai ni vaaiga o se mala mataʻutia i le vateatea aoao. Peitaʻi o le ā moni lava le uiga o le upu “apokalipise”? Ae o le mea e sili ona tāua, o le ā le feʻau o loo i le tusi o le Tusi Paia lea e faaigoa o le Apokalipise, po o le Faaaliga?

O le upu “apokalipise” e sau mai le faaupuga Eleni lea o lona uiga o le “toese o le ufiufi,” po o le “aveesea o le veli.” O le ā na aveesea lona veli, pe ua faaalia, i le Faaaliga i le Tusi Paia? Pe o se feʻau na o malaia lava o aumai ai, se uluaʻi faailoa mai o se faaumatiaga e aunoa ma nisi e faasaoina mai ai? Ina ua fesiligia e uiga i sona manatu i le Apokalipise, na faalauiloa e le tusitala o talafaasolopito o Jean Delumeau, o se sui o le Institute de France e faapea: “O se tusi e aumai ai le faamāfanafanaga ma le faamoemoe. Ua faamamafa naʻuā e tagata mea o loo iai e ala i lo latou uaʻi atu i le faaumatiaga mataʻutia o loo faamatalaina ai.”

Le Uluaʻi Ekalesia ma le Apokalipise

Sa faapefea ona manatu uluaʻi “Kerisiano” i le Apokalipise atoa ma le faamoemoe o loo faatulaga mai ai o le Pulega i le Afe Tausaga (Meleniuma) a Keriso i le lalolagi? Sa taʻua e le tusitala lava lea o talafaasolopito e faapea: “E foliga mai ia te aʻu o Kerisiano o nai uluaʻi senituri amata lava, o le toʻatele lava, sa taliaina le meleniuma. . . . O nisi o Kerisiano o uluaʻi senituri sa talitonu i le Meleniuma sa matilatila ai lava Papias, le epikopo o Hierapolis i Asia Itiiti, . . . o Sagato Justin, sa soifua mai i Palesitina, o lē na fasiotia faamaturo i Roma pe tusa o le 165, o Sagato Irenæus, le epikopo o Lyons, o lē na maliu i le 202, o Tetuliano, o lē na maliu i le 222, ia ma . . . le tusitala lauiloa o Lactantius.”

E tusa ai o Papias, o lē sa lipotia mai e faapea na fasiotia faamaturo i Perekamo i le 161 po o le 165 T.A., ua taʻua e le Catholic Encyclopedia faapea: “O le epikopo o Papias mai Hierapolis, o ia o se soo o Sagato Ioane, e foliga mai o sē sa faalauiloaina le meleniuma. O lana faamatalaga e faapea na maua mai lona talitonuga mai nisi na ola faatasi ai i le vaitaimi o Aposetolo, ma na taʻua e Irenaeus e faapea o isi ‘Presbyteri’ (toeaina), o ē sa vaai ma faalogo i le soo o Ioane, sa latou aʻoaʻoina mai ia te ia le talitonuga i le meleniuma o se vaega o le aʻoaʻoga a le Alii. E tusa ai o le faamatalaga a Eusebius . . . sa faalauiloa e Papias i lana tusi e faapea o le toe tutū mai o ē ua oti o le a sosoo mai ai ma le tasi le afe tausaga o le mala e vaaia e mata, le malo mamalu faalelalolagi a Keriso.”

O le ā ua taʻu mai e lenei mea ia i tatou e faatatau i le aafiaga o le tusi Apokalipise, po o le Faaaliga, sa iai i tagata talitonu o na senituri? Pe sa faapogaia ai ea le mataʻu po o le faamoemoe? E mātauina e faapea, sa taʻua e tusitala o talafaasolopito ia uluaʻi Kerisiano o chiliasts, e sau mai i upu Eleni o le khiʹli·a eʹte (afe tausaga). Ioe, o le toʻatele o i latou sa lauiloa i lo latou talitonu i le Pulega a Keriso i le Afe Tausaga, lea o le a aumaia le tulaga faaparataiso i le lalolagi. Na pau lava le vaega o le Tusi Paia o loo talanoaina manino ai le faamoemoe faameleniuma o le Apokalipise, po o le Faaaliga. (Faaaliga 20:1-7) O lea la, na i lo le avea o ni ē e talitonu i ai ma le matataʻu, sa avatu e le Apokalipise ia i latou se faamoemoe matagofie. Ua tusia e le polofesa o talafaasolopito o lotu mai Oxford Cecil Cadoux i lana tusi The Early Church and the World e faapea: “O le manatu o ē talitonu i le meleniuma, e ui lava na iʻu ina teena, ae sa fai lava si umi o le vaitaimi sa tumau ai i le Lotu, sa aʻoaʻoina atu e nisi o tusitala sa sili ona faaaloalogia.”

Le Māfuaaga na Teea ai le Faamoemoe i le Apokalipise

Talu ai o se mea moni faatalafaasolopito e lē matineia e faapea o le toʻatele, pe afai e lē o i latou uma, o uluaʻi Kerisiano sa faamoemoe i le Pulega Faa-Meleniuma a Keriso i luga o se lalolagi parataiso, sa faapefea la ona tupu lenei mea o le “iʻu ina teea” lenei “manatu o ē talitonu i le meleniuma”? O nisi o faitioga talafeagai sa faapogaia ai, e pei ona faailoa mai e se tagata poto faapitoa o Robert Mounce e faapea, “ma le faanoanoa lava, na faataga e le toʻatele o ē talitonu i le meleniuma o latou lava manatunatuga lē moni e pasae aʻe ma avatu ai loa i totonu o le vaitaimi o le afe tausaga ituaiga uma o matapeʻapeʻa ma lagona fiafia ua matuā soona faamamafa.” Peitaʻi sa ono mafai ona faasaʻoina nei ituaiga manatu ua soona faamamafa e aunoa ma le teena ai o le faamoemoe moni o le Meleniuma.

O le mea e matuā ofo ai o auala sa faaaogāina ina ia taofia ai le talitonu i le meleniuma mai ia i latou sa tetee i ai. Na faapea mai le Dictionnaire de Théologie Catholique e uiga i le tagata lotu Roma e suafa ia Caius (iʻuga o le senituri lona lua, amataga o le lona tolu), “ina ia faatoʻilaloina le talitonuga i le meleniuma, sa ia matuā teea le moni aʻiaʻi o le Apokalipise [Faaaliga] atoa foʻi ma le Evagelia a Sagato Ioane.” Na faaalia atili e le Dictionnaire lava lenei e faapea sa tusia e Dionysius, o se epikopo mai Alesania i le senituri lona tolu, se faasilasilaga e teea ai le talitonuga i le meleniuma e faapea “ina ia taofia i latou e lagolagoina lenei manatu mai le faavae aʻe o lo latou talitonuga i le Apokalipise a Sagato Ioane, e leʻi faatalatū mai i le faapea atu e lē moni aʻiaʻi lenei tusi.” O lenei matuā teea o le faamoemoe i faamanuiaga o le meleniuma i le lalolagi sa faaalia manino ai se taaʻiga faatogafiti sa galue i failotu i lena taimi.

I lana tusi The Pursuit of the Millennium, ua tusia e Polofesa Norman Cohn e faapea: “O le senituri lona tolu na amata ai le uluaʻi taumafaiga e teea le talitonuga i le meleniuma, ina ua amata e Origen, o se failotu atonu sa aupito sili ona malolosi ana taaʻiga i le Lotu anamua, ona faamatala le Malo e faapea o se mea o le a tupu e lē i le vateatea pe i se vaitaimi ae ua na o i loto o ē talitonu.” O le faalagolago i filosofia faa-Eleni na i lo le Tusi Paia, na suia ai e Origen le faamoemoe matagofie o faamanuiaga i le lalolagi i le Malo Faa-Mesia i se mea e lē faigofie ona faamalamalamaina “mea e tupu . . . i loto o ē talitonu.” Na tusi le tusitala Katoliko o Léon Gry e faapea: “O le malolosi tele o filosofia faa-Eleni . . . na faasolosolo mālie mai ai lava le aveesea o manatu o le faamoemoe i le Meleniuma.”

“Ua Leiloa le Feʻau o le Faamoemoe a le Ekalesia”

E lē taumatea o Aokusotino le Faatamā o le Ekalesia sa tele sona sao i le nini faatasia o filosofia Eleni ma le mea sa iai i lona taimi sa na o sina āta o le Faa-Kerisiano. Sa uluaʻi avea muamua o sē e matuā folafolaina le talitonuga i le meleniuma, ae na iʻu ina ia teea so o se manatu lava i le Pulega i le Meleniuma a Keriso i le lalolagi i le lumanaʻi. Sa ia avatu se uiga faafaatusa i le Faaaliga mataupu e 20.

Ua faapea mai le Catholic Encyclopedia: “Na iʻu lava ina maumauaʻi Aokusotino i le talitonuga faapea e leai se meleniuma. . . . O le uluaʻi toetu, lea e taʻua i lenei mataupu, ua ia taʻu mai ia i tatou, e faasino atu i le toe fanau faaleagaga i le papatisoga; o le sapati o le tasi le afe tausaga pe a uma le ono afe tausaga o le talafaasolopito, o le ola e faavavau lea.” Ua taʻua e le New Encyclopædia Britannica e faapea: “O le aʻoaʻoga a Aokusotino i se meleniuma e faafaatusa na oo ina avea ma talitonuga autū a le lotu . . . O le ʻau Porotesano Toefuataʻiina a le Lotu Luteru, le lotu faa-Kalavini, ma le lotu Egelani . . . sa matuā pipii mau atu lava i manatu o Aokusotino.” O lea la, na aveesea le faamoemoe o le meleniuma mai tagata lotu o Kerisinetoma.

E lē gata i lena, na faapea mai le failotu Suisilani o Frédéric de Rougemont, “o le faafitia o lona uluaʻi faatuatua i le pulega i le afe tausaga, na faapogaia ai [e Aokusotino] se faaleagaina tele i le Lotu. Ona o le tele o le pule sa ia te ia, sa ia faamaonia se mea sesē lea na aveesea ai mai [le Lotu] lona faamoemoe faalelalolagi.” Sa ioe le failotu Siamani o Adolf Harnack e faapea o le teea o le talitonuga i le Meleniuma ua taofiofia ai mai tagata lautele “le tapuaʻiga latou te malamalama ai,” ua sui “le uluaʻi faatuatua ma le uluaʻi faamoemoe” i “se faatuatua latou te lē malamalama ai.” O falesā tuufua i le tele o atunuu o le faamaoniga malosi lea e iloa ai e manaʻomia e tagata se faatuatua ma se faamoemoe latou te malamalama i ai.

I lana tusi Highlights of the Book of Revelation, na tusia ai e George Beasley-Murray o se tagata atamai faapitoa i mataupu faale-Tusi Paia e faapea: “Ona sa malosi tele le pule a Aokusotino ma i le isi itu ona o le taliaina e lotu mavae o le talitonuga i le meleniuma, sa aufaatasi ai tagata Porotesano ma Katoliko e tetee atu i ai. Ina ua fesiligia po o le ā se isi faamoemoe o ia i latou mo tagata i lenei lalolagi na tali mai taʻitaʻi lotu e faapea: E leai se mea. O le a faaumatia le lalolagi i le toe afio mai o Keriso ina ia maua ai se avanoa mo le lagi ma seoli e faavavau lea o le a lē toe manatua ai le talafaasolopito. . . . Ua leiloa le feʻau o le faamoemoe a le lotu.”

O Loo Olaola Pea le Faamoemoe Matagofie o le Apokalipise!

I o latou manatu, e mautinoa e Molimau a Ieova o folafolaga matagofie uma e fesootaʻi atu i le Meleniuma o le a faataunuuina. I se faatalanoaga i le polokalame a le televise i Falani i le matua “Tausaga e 2000: Mataʻu i le Apokalipise,” sa taʻua ai e le tusitala o talafaasolopito Falani o Jean Delumeau e faapea: “O loo mulimuli tonu lava Molimau a Ieova e tusa ai o le faamoemoe faameleniuma, auā o loo latou faapea mai ua toeitiiti nei . . . o le a tatou ulu atu—e taʻutino mai, e ui atu i ni puapuaga—i se vaitaimi e afe tausaga o le fiafia.”

O le mea tonu lava lena na vaaia e le aposetolo o Ioane i se faaaliga ma faamatala mai i lana tusi o le Apokalipise, po o le Faaaliga. Na ia tusia e faapea: “Ona aʻu iloa lea o le lagi fou ma le lalolagi fou . . . Na ou faalogo foi i le leo tele mai le lagi, ua faapea mai, ‘Faauta, ua i ai le afioaga o le Atua faatasi ma tagata, e mau foi o ia ma i latou; e fai foi i latou mona nuu, e ia te i latou le Atua lava. E sōloiesea foi e le Atua loimata uma i o latou mata; e leai foi se toe oti, po o se faanoanoa, po o se aue, e leai foi se toe puapuaga; auā ua mavae atu mea muamua.’”—Faaaliga 21:1, 3, 4.

O loo auai Molimau a Ieova i le lalolagi atoa i se galuega o le aʻoaʻoina o le Tusi Paia ina ia mafai e le toʻatele o tagata e mafai ai ona talia lenei faamoemoe. O le a latou matuā fiafia e fesoasoani ia te oe ina ia e aʻoaʻoina atili e faatatau i lenei faamoemoe.

[Ata i le itulau 6]

Na faapea mai Papias o lona talitonuga i le Meleniuma na maua saʻo mai i nisi na ola faatasi ai i le vaitaimi o aposetolo

[Ata i le itulau 7]

Sa talitonu Tetuliano i le Pulega a Keriso i le Meleniuma

[Ē Ana le Ata]

© Cliché Bibliothèque Nationale de France, Paris

[Ata i le itulau 7]

“O le faafitia o lona uluaʻi faatuatua i le pulega i le afe tausaga, na faapogaia ai [e Aokusotino] se faaleagaina tele i le Ekalesia”

[Ata i le itulau 8]

O le lalolagi Parataiso o loo folafola mai i le Apokalipise o se mea e matuā faamoemoe ma le naunautaʻi i ai