Alu i mataupu o loo iai

Alu i le lisi o mataupu

Talavou e, Tuu Atu i Ou Mātua e Fesoasoani iā te Oe e Puipuia Lou Loto!

Talavou e, Tuu Atu i Ou Mātua e Fesoasoani iā te Oe e Puipuia Lou Loto!

Talavou e, Tuu Atu i Ou Mātua e Fesoasoani iā te Oe e Puipuia Lou Loto!

O LE ā sou manatu, o le ā le luʻi aupito i faigatā mo se kapeteni o se vaa? Po o le folau atu ma le saogalemu i le vasaloloa? Ailoga. E tuʻia le tele o vaa e latalata i le matafaga ae lē o le vasaloloa. E faigatā atu ona taula se vaa na i lo le tulaueleele o se vaalele. Aiseā?

A o leʻi taula saogalemu e se kapeteni lana vaa, e tatau ona ia ʻaloʻalo mamao mai lamatiaga atonu e iai i se uafu. E tatau ona ia mataala i au o le sami ma taumamao mai isi vaa. E tatau foʻi ona ʻaloese mai fagaoneone, papa po o vaa tuai o loo natia i le sami. E lē gata i lea, atonu o le taimi muamua lea ua folau atu ai i le uafu.

Ina ia foʻia nei faafitauli, e tāpā e se kapeteni atamai le fesoasoani a se pailate e masani lelei i le uafu. E la te tutū faatasi i le potu faatonutonu ma e tuuina atu e le pailate ni taʻiala lelei. E la te iloiloina ni tulaga lamatia ma faatautaia le vaa i alāvaa vaapiapi e agaʻi atu i le uafu.

O le tomai tāua o le pailate, ua faaalia ai le fesoasoani tāua ua maua e Kerisiano talavou a o feagai ma tulaga faigatā o le olaga. O le ā lenei fesoasoani? Aiseā e moomia ai e le ʻautalavou?

Seʻi faaauau le faataʻitaʻiga i le vaa. Afai o oe o se talavou, e faatusaina oe i le kapeteni o se vaa ona o le a oo mai le taimi e tatau ai ona fai au lava filifiliga i lou olaga. E faatusaina le matafaioi a ou mātua i le pailate a o la taumafai e faatonutonuina oe i tulaga sili ona faigatā e te fesagaʻia i lou olaga. Peitaʻi ane, atonu e faigatā iā te oe o se talavou ona taliaina fautuaga mai ou mātua. Aiseā?

O le faafitauli e masani lava o lou loto. Atonu e manaʻonaʻo lou loto i se mea e faasā po o le tetee foʻi i mea e faatapulaa ai lou saʻolotoga. Ua fai mai le Tusi Paia o le “leaga o manatu o loto o tagata e afua mai ina o tama iti.” (Kenese 8:21) Ua fetalai mai Ieova, o le a e fetaiaʻi ma luʻi faigatā. Na lapataʻi mai o ia: “E sili le faaʻoleʻole o le loto i mea uma, ma ua matuā leaga lava.” (Ieremia 17:9) E lē gata o le teufatu o tuʻinanauga sesē, e mafai e le loto o se talavou ona ʻolegia o ia e manatu, e sili atu lona iloa na i lo o ona mātua e ui e tele atu lo la poto masani. Ae e tele māfuaaga e ao ai ona e saʻili atu mo le fesoasoani a ou mātua a o e feagai ma taimi faigatā o se talavou.

Aiseā e Usitai ai i Ou Mātua?

Muamua lava, ona ua faatonuina oe e Ieova o Lē na Amataina aiga, e tatau ona e faalogo i faatonuga mai ou mātua. (Efeso 3:15) Ona ua tofia e le Atua ou mātua ina ia tausia oe, ua ia tuuina mai lenei fautuaga: “O outou le fanau, ia outou faalogo i o outou mātua i le Alii, auā o le mea tonu lava lea.” (Efeso 6:1-3; Salamo 78:5) E ui lava ua avea oe o se talavou, ae o loo paʻū pea i ou mātua le tiute tauave ia faatonutonuina oe, ma e tatau ona e faalogo iā i laʻua. Ina ua tusi le aposetolo o Paulo e ao ona faalogo le fanau i o latou mātua, na ia faaaogāina se upu Eleni e mafai ona faasino atu i fanau, po o le ā lava le matutua. O se faaaʻoaʻoga, e pei ona tusia i le Mataio 23:37, na taʻua e Iesu tagata Ierusalema o ni “fanau,” e ui lava e matutua le toʻatele o i latou.

E toʻatele tane faamaoni i aso anamua na faaauau ona usiusitai i o latou mātua, e ui ua leva ona avea i latou ma tagata matutua. Na malamalama Iakopo lea ua avea ma tagata matua, e tatau ona usitai i le faatonuga a lona tamā e aua le faaipoipo i se fafine e lē tapuaʻi iā Ieova. (Kenese 28:1, 2) E lē taumatea na mātau foʻi e Iakopo le matuā ootia o loto o ona mātua, ona o le filifiliga a lona uso e faaipoipo i fafine Kanana faapaupau.—Kenese 27:46.

E ese mai i le la tiute mai le Atua e faatonutonuina oe, e lē taumatea e aupito i agavaa lava ou mātua Kerisiano e avatu fautuaga iā te oe. O le māfuaaga autū, auā foʻi e la te malamalama lelei iā te oe ma ua faaalia lo la alofa lē mavae mo oe i le tele o tausaga. E pei o le pailate o le vaa, e talanoa atu ou mātua i lo la poto masani. Na tofo foʻi i laʻua i “tuʻinanau o tauleleʻa.” Ona o i laʻua foʻi o Kerisiano, ua la vaaitino i aogā o le mulimuli i mataupu silisili o le Tusi Paia.—2 Timoteo 2:22.

Ona o lea, ua e mauaina le fesoasoani e taulima ai e oo lava i faafitauli e sili ona tugā. O se faaaʻoaʻoga, o la oulua faiā ma le isi itupā. E faapefea ona faatonutonuina oe e mātua Kerisiano i lenei mataupu maʻaleʻale?

Tosina Atu i le Tagata o le Isi Itupā

E fautuaina e pailate kapeteni o vaa ina ia matuā faamamao ese mai fagaoneone. E lē malō fagaoneone ae e ono faasesēina ai se tasi, ona e fesuisuiaʻi o latou tulaga. E lē taumatea foʻi e mananaʻo ou mātua e te faamamao mai tulaga e ono maileia ai ou faalogona. O se faaaʻoaʻoga, e iloa e mātua o faalogona mo le isi itupā e loloto ma e faigatā ona faamatala. Peitaʻi, afai e faagaee na faalogona, e mafai ona afāina ai lou olaga.

O le faaaʻoaʻoga iā Tina e faaalia ai le lamatiaga o le faalatalata i tulaga e afāina ai. Atonu o le fia iloa ma le fia tafao, na ala ai ona faauō atu Tina i teine Kanana, o ē na tuufau a latou amio. Na aliali mai o tafaoga fiafia, peitaʻi na iʻu i se tulaga mataʻutia ona na faamalosia o ia e se alii talavou e la te momoe, o lē “sa sili foʻi lona agafaatamaalii i tagata uma” o le nuu.—Kenese 34:1, 2, 19.

Ua faateteleina na tulaga mataʻutia ona o aso o tatou ola ai, lea e pupū i feusuaʻiga. (Hosea 5:4) Atonu e faafoliga mai e le toʻatele o talavou e faapea, o le eva ma se tasi o le isi itupā o se mea e sili ona faafiafia ai. E ono tātā vale lou fatu pe a e manatu ua tuua na o oulua ma se tasi e te fia alu i ai. Peitaʻi, o le a taumafai mātua alolofa e puipuia oe mai le aumea atu i talavou e lē amanaʻia tapulaa a le Atua.

Na taʻutino mai Laura, o le fia isuisu e nenefu ai le vaai a talavou i tulaga lamatia. “A fai mai teineiti o laʻu vasega na latou sisiva i le pō atoa ma ni tama aulelei, e pei lava o se mea lē mafaagaloina. Ou te iloa e gugutu i isi taimi, ae e lē uma ai loʻu fia iloa ma manatu ua ou misia evaga mananaia. E ui lava ou te iloa e saʻo oʻu mātua i le faasā o aʻu e alu i na nofoaga, ae e lē uma loʻu fia eva ma i latou.”

Talu ai e leai ni taofi o se vaa, e umi se taimi ona faatoʻā tū lea. E iloa e mātua e faapena foʻi faalogona malolosi mo le isi itupā. I le tusi o Faataoto, ua faatusaina se tamāloa e lē pulea ona faalogona malolosi, i se povi poʻa o le a fasi. (Faataoto 7:21-23) E te lē manaʻo e oo se tulaga faapena iā te oe, ma faavaatuʻia ai ou faalogona ma lou itu faaleagaga. E ono mātauina e ou mātua ua amata ona ʻolegia oe e lou loto ona o ou faalogona malolosi mo le isi itupā, ma e la te ono avatu ni fautuaga iā te oe. Po o le a e atamai ea ma faalogo iā i laʻua, ma ʻalofia ai lamatiaga?—Faataoto 1:8; 27:12.

E te manaʻomia foʻi le lagolagosua a ou mātua pe a e feagai ma omiga mai isi talavou. E faapefea ona la fesoasoani iā te oe?

Taaʻiga Malolosi a Isi Talavou

O se galu po o se au malosi e mafai ona faapogaia se vaa e see ese mai lona alāvaa. Ina ia faafetaiaʻia lenei tulaga, e tatau ona faatautaia le vaa i se isi itu. E faapena foʻi e taaʻiga malolosi a isi talavou, ona faapogaia oe e see ese mai le ala faaleagaga seʻi vaganā ai ua e gaoioi e faasaga tau i na taaʻiga.

E pei ona faaalia i le mea na tupu iā Tina, “o le uō a ē valelea, e leaga ai lava ia.” (Faataoto 13:20) Manatua foʻi o le uiga o le upu ‘valea’ i le Tusi Paia, o se tagata e lē iloa Ieova ma filifili e lē savali i ona ala.

Ae e lē faigofie ona teena manatu po o gaoioiga a tamaiti o lau vasega. Na fai mai María José: “Na ou manaʻo e fiafia mai isi talavou iā te aʻu. Ou te leʻi manaʻo e vaai mai iā te aʻu o se tagata ese, o lea na ou faataʻitaʻi ai iā i latou.” E aunoa ma lou iloa, e ono aafia oe i taaʻiga a isi talavou i musika e te filifilia, o lavalava e te ofu ai ma le auala e te talanoa ai. Atonu e toʻa ou faalogona i le tou ʻautupulaga talavou. O se faalogona masani ae atonu o le a faigofie ai ona e lolo atu i a latou aafiaga malolosi e ono faaleagaina ai.—Faataoto 1:10-16.

Na manatua e Caroline le tulaga faigatā na oo iā te ia i ni nai tausaga ua teʻa: “Talu mai lava a o 13 oʻu tausaga, na fai ni uō tama a le toʻatele o teineiti, ma na umi se taimi o omia aʻu ina ia faataʻitaʻi iā i latou. Ae na fesoasoani mai loʻu tinā i na taimi faigatā. Na umi se taimi o faalogologo mai loʻu tinā ma fetufaaʻi ma aʻu, ma fesoasoani ina ia ou iloa le tāua o le tolopo o faigāuō faapena seʻi oʻu matua.”

E pei o le tinā o Caroline, e ono manatu ou mātua e tatau ona la lapataʻia oe e uiga i omiga mai talavou, pe faasā foʻi ni gaoioiga po o ni faauōga. Na manatua e Nathan taimi na feteenaʻi ai ma ona mātua i mataupu faapena. Na ia faamatalaina: “Na masani ona valaaulia aʻu e aʻu uō matou te ō e tafafao, ae e leʻi mananaʻo oʻu mātua ou te alu i ni tafaoga toʻatele po o ni patī toʻatele e leai se tagata e vaaia. Ou te leʻi malamalama i le taimi lenā i le māfuaaga na faataga ai e isi mātua a latou fanau, ae faasā aʻu e oʻu mātua.”

Peitaʻi, na malamalama Nathan mulimuli ane. Na ia taʻutino mai: “Ou te iloa o le mea na tupu iā te aʻu, ‘sa fusifusia le valea i le loto o le tama.’ E faateteleina le valea i taimi e tafafao faatasi ai tama. E amata e se tamaitiiti se mea leaga, ona fai lea e se isi tamaitiiti se mea e sili atu ona leaga, ona fai lea e se isi se mea e sili atu lona matuiā. Mulimuli ane, e faaosoosoina isi tamaiti ina ia auai faatasi i ai. E oo lava i talavou e auauna iā Ieova e mafai ona lolo atu i lenei mailei.”—Faataoto 22:15.

Na tauivi Nathan ma María José ma tuʻinanauga o o la loto ina ua faasā e o la mātua lo la faia o mea na mananaʻo i ai a la uō. Ae na la faalogo i o la mātua, ma mulimuli ane maua le fiafia i le la faia faapea. Ua fai mai le faataoto: “Uaʻi mai ia ou taliga, ma e faalogo mai i upu a ē popoto; ma ia e matuā mafaufau i loʻu poto.”—Faataoto 22:17.

Tatau i ai le Āva

O se vaa e alu pito tasi e faigatā ona faatautaia, ma e faigofie ona saʻe pe a soona matele i le pito e tasi. Ona o le tino agasala, o i tatou uma lava e mātele atu i tuʻinanauga manatu faapito ma tuʻinanauga e faasā. E ui i nei tuʻinanauga, e mafai pea ona taulau manuia le ʻautalavou pe a mulimulituʻi i faatonuga mai o latou mātua.

O se faaaʻoaʻoga, e mafai ona fesoasoani ou mātua iā te oe e teena le manatu e faapea o loo iai se isi ala i le ogatotonu o le ala vaapiapi e tau i le ola ma le ala vatele e tau i le faaumatiaga. (Mataio 7:13, 14) E lē talafeagai le manatu e faapea e mafai ona e fiafia i le faia o sina tamaʻi mea sesē, e aunoa ma le solia o tulafono a le Atua. O ē mulimuli i se ala faapena ua “faalētonu i manatu e lua”—o loo auauna iā Ieova ae e manaʻo foʻi i le lalolagi ma mea o loo iai—ma e faigofie ona faavaatuʻia ai faaleagaga. (1 Tupu 18:21; 1 Ioane 2:15) Aiseā e tupu ai lenā mea? Ona o o tatou tuʻinanauga agasala.

E faasolosolo ina malolosi o tatou tuʻinanauga agasala pe a tatou lolo i ai. E lē faamalieina o tatou ‘loto faaʻoleʻole’ i le na o le faia o sina tamaʻi agasala. O le a manaʻo i se isi mea e sili atu ona matuiā. (Ieremia 17:9) Pe a amata loa ona tatou tafetafea ese faaleagaga, o le a taaʻina atili i tatou e le lalolagi. (Eperu 2:1) Atonu e te lē o iloa le tau mou atu o lou tulaga faaleagaga, ae e lē taumatea o le a iloa e ou mātua Kerisiano. E moni atonu e lē vave ona la aʻoaʻoina ni polokalame faakomepiuta, ae e sili atu mea ua la iloa na i lo oe e uiga i le loto faaʻoleʻole. E mananaʻo foʻi i laʻua e fesoasoani iā te oe e “taʻitaʻi tonu lou loto i le ala” e tau i le ola.—Faataoto 23:19.

Aua e te faatalitalia o le a lelei atoatoa faaiʻuga e faia e ou mātua pe a la faatonutonuina oe i mataupu faigatā e pei o musika, faafiafiaga ma lavalava. Atonu e lē popoto ou mātua e pei o Solomona pe onosai foʻi e pei o Iopu. E pei o se pailate o se vaa, atonu e iai taimi e soona faaeteete ai. Ae ui i lea, e tele aogā o a laʻua faatonuga pe a e uaʻi totoʻa i “le aʻoaʻo atu a lou tamā; aua foʻi e te tuulafoaʻiina le upu a lou tinā.”—Faataoto 1:8, 9.

E ono tautatala faatauvaa isi talavou e uiga i o latou mātua. Ae afai o loo taumafai ou mātua e mulimuli i le Tusi Paia, o lona uiga o loo fesoasoani iā te oe po o le ā lava le tulaga e tulaʻi mai i taimi uma lava ma i puapuaga uma foʻi. E pei lava ona fautua e se pailate tomai le kapeteni o le vaa, e te moomia foʻi le taʻitaʻiga a ou mātua ina ia taʻitaʻia oe i le ala o le poto. E lē mafaitaulia faamanuiaga e maua mai ai.

“A oo le poto i lou loto, ma ua mālie iā te oe le atamai; e faafeao le mafaufau iā te oe; e leoleo iā te oe le faautauta; ina ia laveaʻi iā te oe ai le ala leaga; ai le tagata ua tautala i mea faapiʻopiʻo; o ē tuua ala tonu, a e ui atu i ala pogisa . . . Auā o ē amio saʻo, latou te mau i le nuu; ma ē ua sao a latou amio, e faatotoeina ai i latou.”—Faataoto 2:10-13, 21.

[Ata i le itulau 22]

E mafai ona e see ese mai le ala faaleagaga ona o aafiaga mai isi talavou

[Ata i le itulau 23]

Ia manatua le mea na tupu iā Tina

[Ata i le itulau 24]

E pei o se kapeteni o se vaa o loo saʻili atu mo se fautuaga a se pailate tomai, e ao foʻi i le ʻautalavou ona saʻili atu mo le taʻitaʻiga a o latou mātua

[Faamatalaga i Ata i le itulau 24]

Ata: www.comstock.com