Alu i mataupu o loo iai

Alu i le lisi o mataupu

Le Faataamilosaga o Paneta i Le Lā, Na Faapefea Ona Iai?

Le Faataamilosaga o Paneta i Le Lā, Na Faapefea Ona Iai?

Le Faataamilosaga o Paneta i Le Lā, Na Faapefea Ona Iai?

E TELE anoanoaʻi ni mea ua tuufaatasia ina ia faia aʻe ai le tulaga mataʻina o lo tatou vateatea. O le lā ma paneta o loo siʻomia ai, o loo i le va o liʻo e lua o le Milky Way, i se vaega e tau leai ai ni fetu o iai. E toeitiiti o fetu uma, e mafai ona tatou vaai i ai i le pō e lē gata e matuā mamao ese lava mai iā i tatou, ae tusa foʻi pe faaaogāina se mea vaai fetu aupito i telē, ae e laiti lava i le vaai. Pe tatau ona iai le lā ma paneta o loo taamilo ai i lenā tulaga?

Pe ana latalata tele le faataamilosaga a le lā ma paneta i le ogatotonu o le Milky Way o le a tatou matuā mafatia i āuga o le iai faatasi ma le tele o isi fetu. E pei o se faataʻitaʻiga, o le a aafia o tatou olaga pe a lē gasolo lelei le faataamilosaga a le lalolagi. Ae e pei ona iai, o loo talafeagai lelei le tulaga o loo iai le lā ma paneta i le aniva, ina ia mafai ona ʻalofia lamatiaga, e pei o le soona velasia pe a pasia e ao o kasa, puipuia mai i fetu pāpā ma ave o uila malolosi.

O le lā o se ituaiga o fetu e talafeagai mo o tatou manaʻoga. E paleni lelei lona vevela, e tumau pea ona iai, e lē telē tele pe vevela tele foʻi. O le anoanoaʻi o fetu i lo tatou aniva, e laiti i le lā ma e lē maua ai le malamalama po o le vevela talafeagai lea e manaʻomia ina ia maua ai le ola e pei ona iai i lo tatou lalolagi. O le tele o fetu e pipii atu i se tasi o fetu pe sili atu foʻi ona o latou kalave ma faataamilo ai lava faapena. A o le lā e tū toʻatasi lava ia. E ono lē tumau le faataamilosaga a paneta i le lā, pe ana aafia i kalave malolosi o ni lā se lua pe tolu.

O se isi vala e matagofie ai le faataamiloga a paneta i le lā, o le tulaga lea o loo iai paneta tetele ia e mamao ese atu mai le lā, e leai ai ni o latou kalave e lamatia ai paneta pito i totonu e pei o le paneta o le lalolagi. * Na i lo lea, ua avea paneta tetele ma talita e puipuia lo tatou paneta mai lamatiaga. Na faamatala mai e saienitisi o Peter D. Ward ma Donald Brownlee i le la tusi o le Rare Earth—Why Complex Life Is Uncommon in the Universe e faapea: “E ui lava ina aafia i tatou i tamaʻi paneta ma kometi, ae e lē telē se aafiaga, ona o le puipuiga a paneta tetele o loo faia aʻe i kasa e pei o le Iupita lea e i tua atu lava o le tatou paneta.” Ua mauaina foʻi isi paneta tetele ma o latou lā e pei foʻi o tatou paneta ia o loo taamilo i le lā. Ae e ono lamatia se paneta laʻitiiti e pei o le lalolagi i le faataamilosaga a le tele o ia paneta tetele.

Le Aogā o le Masina

Ua leva ona maofa tagata i le ofoofogia o le masina. Na faaosofia ai foʻi le ʻau fatu solo ma le ʻau tusi pese. E pei o se faataʻitaʻiga, na faamatalaina e se tusi solo Eperu le masina faapea e “faatumauina ia e faavavau, ma le molimau i le lagi e faamaoni lava.”—Salamo 89:37.

O se tasi auala tāua o loo aafia ai le ola i le lalolagi ona o le masina, o le malosi o lona kalave lea e māfua ai le tai pē ma le tai sua. O loo iai le manatu e faapea, e tāua le tai i le faagasologa o peau o le sami, lea foʻi e manaʻomia mo tau eseese.

O le isi aogā o le masina, e faatumau e lona kalave le tulaga o le lalolagi e tusa ai ma lona faataamilosaga i le lā. Na taʻua e le mekasini faasaienisi o le Nature e faapea, pe ana leai le masina semanū e fai ma fesuiaʻi le tulaga o le lalolagi mo se vaitaimi umi mai le “toeitiiti lava 0 [tikeri] i le 85 [tikeri].” Sei manatu pe ana lē sipa laʻitiiti le tulaga o le lalolagi! O le a tatou lē iloaina le manaia o le fesuisuiaʻiga o tau ma pagatia i le lē lava o le timu. O le tulaga sipa o le lalolagi lea ua mafai ai ona puipuia i tatou mai le matuā vevela ina ia mafai ona tatou soifua ai. Na faapea mai Jacques Laskar o sē vaaifetu: “Ua tumau le tulaga o tau i le taimi nei ona o le Masina.” Ua mafai ona faia e le masina ia tulaga ona e telē—lea e telē atu na i lo masina o isi paneta tetelē.

Na mātauina e le tusitala o le Kenese le isi aogā o le masina, ua avea ma se malamalama i le pō.—Kenese 1:16.

Na Iai Faafuaseʻi pe na Fai e se Isi?

Pe faapefea i se isi ona faamatala le auala o loo paleni ai le faagasologa o mea e faatumauina ai le ola, ma maua ai le fiafia i le lalolagi? E na o le lua lava māfuaaga. Muamua o nei mea o le iʻuga o ni mea na faafuaseʻi ona iai. O lona lua na iai se fuafuaga poto na foafoaina ai ia mea.

I le faitau afe o tausaga ua mavae, na faapea mai le Tusi Paia na faia lo tatou vateatea e Lē na foafoaina mea uma—le Atua e Ona le Malosi Uma Lava. Pe afai o le mea moni lenā, o lona uiga la na foafoaina lelei le faataamilosaga o paneta i le lā ae e leʻi faafuaseʻi ona iai. Na tuuina mai e Lē na foafoaina mea uma se tusi, o loo iai faamatalaga i le auala na faia ai le lalolagi ina ia maua ai le ola. E ono faateʻia oe ona e ui lava i le leva o lenei tusi ua 3,500 tausaga le matua, ae o loo faamatalaina ai le talaaga o le vateatea lea e tutusa lelei ma mea e talitonu saienitisi na tutupu. O na faamatalaga o loo i totonu o le Tusi Paia i le Kenese. Seʻi manatu i le mea o loo fai mai ai.

Le Faamaumauga a le Kenese i le Foafoaga

“Na faia e le Atua le lagi ma le lalolagi i le amataga.” (Kenese 1:1) O loo faasino atu uluaʻi upu o le Tusi Paia i le faia o le lā ma paneta o loo faataamilo ai, lea e aofia ai ma lo tatou paneta, ma fetu o loo i le faitau piliona o aniva lea e faia aʻe ai lo tatou vateatea. E tusa ai ma le Tusi Paia, sa iai le taimi na ‘soona nunumi ma gaogao’ ai le lalolagi. Sa leai ni konitineta ma ni laueleele e ola ai ni mea totō. A o isi fuaiupu o loo sosoo ai o loo faamatilatila mai ai le mea ua talitonu saienitisi e sili ona manaʻomia ina ia faatumauina le ola i se paneta—o le tele o le suavai. Na fegaoioiai foʻi le Agaga o le Atua i le “fogātai.”—Kenese 1:2.

Ina ia lē liu aisa vai, e tatau ona talafeagai le mamao o le paneta mai le lā. Na faapea mai Andrew Ingersoll o se saienitisi o paneta: “O Mars e mālūlū tele, e matuā vevela lava Venus ae e talafeagai lelei le tulaga o le Lalolagi.” E faalagolago foʻi le ola o mea totō, i le lava o le malamalama. Na taʻua e le Tusi Paia, i le amataga o le foafoaina e le Atua o mea, na ia faasusuluina atu le malamalama o le lā ina ia sulugia ai ao i luga aʻe o le sami lea ua pei o se “mea e aui ai” se pepe.—Iopu 38:4, 9; Kenese 1:3-5.

I isi fuaiupu o le Kenese o loo sosoo ai, o loo taʻua ai na faia e Lē na foafoaina mea le “va nimonimo.” (Kenese 1:6-8) O lea va nimonimo o loo tumu i kasa o loo fai aʻe ai le atimosifia o le lalolagi.

Na taʻua e le Tusi Paia na suia e le Atua le eleele lea sa soona nunumi, ia avea ma eleele mātūtū. (Kenese 1:9, 10) Na Ia faagaoioi le pito i totonu o le lalolagi. O le iʻuga, na maua ai vanu ma konitineta mai le moana.—Salamo 104:6-8.

I se taimi a o foafoaina le eleele, na faia ai e le Atua ni limulimu ninii o le sami. E faaaogā e nei limulimu ninii le malosi mai le lā, e suia ai le kasa e taʻua o le karaponi taiokesaita e avea ma meaʻai, a o latou mānava i fafo le okesene i le atimosifia. Na faavavevave lea faagasologa mataʻina i le aso po o le vaitaimi lona tolu o le foafoaga, ina ua foafoaina vao ma laau ia na ufitia uma ai le laueleele. O lea na faateleina ai le okesene i le atimosifia, ma mafai ai loa ona ola tagata ma meaola i le mānavaina o le okesene.—Kenese 1:11, 12.

Ina ia lauolaola mea totō, na foafoaina e Lē na faia mea, ituaiga o meaola ninii eseese e mafai ona ola i le palapala. (Ieremia 51:15) E ʻai ma faapala e ia meaola ninii nei mea ua mamate, lea e mafai ona toe faaaogā e laau e ola ai. E iai ituaiga o meaola ninii o i le palapala e aumaia le naitorosene mai le ea ma avatu lea kasa tāua i laau ina ia mafai ona ola ai. O se mea e ofo ai, ona o se luutaga o palapala lelei, e ono iai ni meaola ninii e tusa ma le ono piliona!

O loo faamatalaina mai e le Kenese 1:14-19 le faia o le lā, masina ma fetu i le vaitaimi lona fā o le foafoaga. I le amataga e pei e tau feteenaʻi ma le faamatalaga a le Tusi Paia. Seʻi mātau mai foʻi, na tusi e Mose o le tusitala o le Kenese, le foafoaga mai le vaaiga a se tagata o loo ola i le lalolagi, ae pei lava sa iai i inā. E foliga mai o le taimi tonu lenā na ati atu ai le vaai i le lā, masina ma fetu i le atimosifia o le lalolagi.

I le Kenese, na faia iʻa o le sami i le vaitaimi lona lima o le foafoaga, ae na faia meaola ma le tagata i le vaitaimi lona ono.—Kenese 1:20-31.

Na Faia le Lalolagi e Fiafia ai le Tagata

Pe e te lē o manatu ea o le ola i le lalolagi e pei ona faamatalaina i le Kenese, na faia ina ia fiafia ai le tagata? Pe na iai se taimi na e maleifua aʻe ai i se taeao a o susulu manaia le lā, manava le ea fou ma fiafia ona o loo e ola? Atonu na e savali i se togālaau, ma e fiafia i le matagofie o fugālaau ma o latou manogi. Pe na e savali foʻi i se faatoʻaga o fualaau ʻaina ma tau ni fua suamalie susua. Semanū e lē maua ia mea pe ana lē (1) tele le vai, (2) talafeagai le vevela ma le malamalama mai le lā, (3) le saʻo o ituaiga kasa eseese i lo tatou atimosifia, ma (4) le palapala lelei.

O ia mea uma e lē maua i Mars, e lē maua foʻi i Venus, ma o isi paneta tuaoi e leʻi faafuaseʻi lava ona iai. Na foafoaina ina ia fiafia ai le olaga i le lalolagi. E pei ona taʻua i le mataupu o sosoo mai, o loo faapea atili mai le Tusi Paia o Lē na foafoaina mea uma na faia lo tatou paneta mataʻina ina ia tumau e faavavau.

[Faamatalaga pito i lalo]

^ pala. 5 O paneta pito i totonu o le faataamilosaga o paneta i le lā—o le Mercury, Venus, Lalolagi ma Mars e faia i papa. O isi paneta tetele i fafo atu, e tele ina faia aʻe i kasa—o Iupita, Saturn, Uranus ma Neptune.

[Pusa i le itulau 6]

“I le avea ai o aʻu o se tagata suʻesuʻe i le eleele, pe a valaaulia aʻu ou te faamatala puupuu atu o matou manatu faaonapōnei e uiga i le amataga o le lalolagi ma le tuputupu aʻe o le ola, i ni tagata faatauvaa mai nuu maotua e pei o ituaiga na faasino i ai le Kenese, ou te manatu e sili atu ona faigofie ona ou faamatala pe a ou mulimuli i le uluaʻi mataupu o le Kenese.”—Wallace Pratt, o sē suʻesuʻe i le eleele.

[Pusa/Ata i le itulau 7]

E TALAFEAGAI FOʻI MO SUʻESUʻEGA I FETU

E lē manino la tatou vaai atu i fetu pe ana latalata le lā i le pito o lo tatou aniva. Na taʻua e le tusi o le The Privileged Planet, “O le lā ma paneta o loo faataamilo ai e . . . mamao mai le pefu, ma vaega ua soona siʻomia e le malamalama, o le mea lea ua mafai ai ona matuā manino le vaai atu i fetu lata mai ma vaega mamao o le vateatea.”

O le telē o le masina ma lona faatulagaga e mamao ese mai le lalolagi, ua talafeagai lelei lea e ufitia ai le lā pe a oo ina gasetoto. O ia vaaiga lē aumaua ua mafai ai ona suʻesuʻeina le lā e i latou o loo suʻesuʻe i fetu. O ia suʻesuʻega ua mafai ai ona iloaina isi mea lilo e faatatau i le auala o loo maua ai le malamalama o fetu.

[Ata i le itulau 5]

O le telē o le masina ua lava lea e faatumauina le tulaga sipa o le lalolagi

[Ata i le itulau 7]

O ā mea e mafai ai ona maua le ola i le lalolagi? O le tele o le vai, talafeagai le malamalama ma le vevela, le atimosifia ma le palapala lelei

[Faamatalaga i Ata]

Kelope: Faavae Mai Ata a NASA; saito: Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.