O Folauga i le Vasa a Fuāvaa o Kitimo

UA MOLIMAUINA i Metitirani i sasaʻe le tele o fetauaʻiga o fuāvaa. Seʻi faaata i lou mafaufau se fetauaʻiga a vaa i le lima senituri, a o leʻi soifua mai Iesu. O se vaa e saosaoa tele e igoa i le trireme, o loo folau i le mea e gata ai lona saosaoa. Pe a ma le 170 le ʻau alo i fogāvaa e tolu o loo tigāina i le aloina o le vaa, i le see i luma ma tua a o nonofo i luga o ni nofoa paʻu.

E alu lenei vaa i le 8-10 maila i le itula (13-17 kilomita i le itula), ma o loo agaʻi atu i le vaa o le fili. O loo taumafai le vaa o le fili e sola ese. A o tupu lenei mea i se taimi vave, ua aliali mai le autafa i le mea o loo agaʻi atu ai le isi vaa. O le taumua o le trireme o loo faia i le ʻapa memea, na alu atu ma soʻa le autafa manifinifi o le isi vaa. O le fetoʻai o vaa ma le gogolo o le suāsami o loo sao atu i totonu i le pu, ua fefefe ai le ʻau alo a le vaa o le fili. A o le trireme, o loo iai se vaegaau toʻalaiti o loo faaauupegaina e faatopetope ona ō atu e osofaʻi le vaa ua faaleagaina. Ioe, e mataʻutia nisi o vaa na iai i aso anamua!

O loo naunau tagata aʻoga o le Tusi Paia i faamatalaga, o isi e faavaloaga e faatatau iā “Kitimo” ma “fuā Kitimo” po o fuāvaa mai le nuu o Kitimo. (Numera 24:24; Tanielu 11:30; Isaia 23:1) O fea na tū ai Kitimo? O le ā tatou te iloa i ona fuāvaa? Aiseā tatou te naunau ai i tali o na fesili?

Na faasino atu e Josephus o se tusitala Iutaia o talafaasolopito iā Kitimo o “Chethimos,”  o loo faafesootaʻi atu i le motu o Kuperu. O le aai o Kition (po o Citium) i saute i sasaʻe, o le motu e fesootaʻi ai Kitimo iā Kuperu. O le tulaga o lenei motu sa i le ogatotonu o taulaʻiga o fefaatauaʻiga anamua, ae sa lelei le tulaga o Kuperu i le tulata i uafu ma Metitirani i sasaʻe. I le faamalosia e ana paaga faapolotiki e au ma atunuu o loo fetauaʻi, e masani ona avea Kuperu ma se paaga malosi, a o nisi taimi e avea ma faasoesa.

O Tagata o Kuperu ma le Sami

Ua faamaonia mai mea na eli mai le sami ma tia mo suʻesuʻega, aemaise foʻi tusitusiga anamua ma ata o loo tusia i ipu omea, o loo fesoasoani iā i tatou e iloa ai vaa na folau mai Kuperu. Sa talenia tagata Kuperu i le fausia o vaa. Sa lauolaola le vaomatua i le latou motu, ma na avea lo latou vaifagaloa e malupuipuia ma uafu. Sa tāina i lalo laau mo le fausia o vaa, ma toe faaaogāina e tafu ai ogaumu e faamamā ai le ʻapamemea, o se oloa faalenatura na lauiloa ai Kuperu i aso anamua.

E leʻi natia fefaatauaʻiga olaola a Kuperu mai iā Foinie, o ē na iai latou kolone i ala o latou fefaatauaʻiga. Se tasi o na nofoaga o Kition i Kuperu.—Isaia 23:10-12.

I le toʻilalo o Turo, na sulufaʻi atu nisi o ona tagata i Kitimo. Atonu o tagata mai kolone o Foinie na iai le poto masani i folauga i le vasa, ma na telē le latou fesoasoani i tagata Kuperu i folauga. Ona o le lelei o le tulaga o Kition, na mafai ona maua ai se puipuiga mo vaa o Foinie.

Aafia i Fefaatauaʻiga Faavaomalo Televavave

Sa faigatā fefaatauaʻiga anamua i Metitirani i sasaʻe i lenā taimi. Sa felaʻuaʻi ni oloa tāua i vaa mai Kuperu iā Kafetori, Sardinia, ma Sicily e aofia ai ma atumotu i Aegean. O fagu ma ipu tuuteu mai Kuperu ua mafai ona maua i na vaipanoa, ma e tele ni ipu taugatā e faia aʻe i le ʻele mai Mycenaean (Eleni) na maua i Kuperu. Ina ua iloiloina piliki apamemea na maua i Sardinia, na talitonu nisi tagata suʻesuʻe e aumai mai Kuperu.

 I le 1982, na maua ai se vaa na goto mai le faaiʻuga o le senituri lona 14 T.L.M., i saute o le talafatai o Take. Na maua mai i lalo o le sami le tele o ituaiga ario, o piliki ʻapamemea lea na faapea e aumai mai Kuperu, mea samasama toe eena e fai ai ario, fagu mai Kanana, laupapa anagatā, nifo o elefane, o mea e fai mai le auro ma siliva mai Kanana, ma mea teuteu e foliga i aviivii ma isi mea mai Aikupito. I le iloiloina o le ʻele mai nei ipu, ua faapea mai nisi o tagata, o Kuperu e ona lenei vaa.

O se mea e mataʻina i le taimi na goto ai lenei vaa, na faasino atu Palaamo i vaa o Kitimo i “lana faataoto.” (Numera 24:15, 24) Ua faamaonia o vaa a tagata Kuperu ua lauiloa i Sasaʻe Tutotonu. E faapeʻī nei vaa?

Vaa Faatauoloa

E tele faatusa o vaa e faia aʻe i le ʻele na maua i ni potu, o loo tanumia ai tagata i le aai anamua o Amathus i Kuperu. E tāua nei tamaʻi vaa na faia i ʻele e iloa ai ituaiga o vaa na faaaogā e tagata mai Kuperu, ma o loo faaalia nisi o na vaa i fale mataaga.

O faatusa o na vaa anamua, na atagia mai ai le faaaogā i fefaatauaʻiga filemu. O vaa laiti sa aloina e ni tamāloloa e 20. O fogāvaa lautetele toe loloto, na fuafuaina e feaveaʻi ai oloa ma tagata i malaga pupuu, a o agaʻi atu i le talafatai o Kuperu. Na faapea mai Pliny le Toeaina, na fuafua e tagata Kuperu se vaa laʻitiiti toe māmā e mafai ona aloina, ma e 90 tone le mamafa o le uta e mafai ona ia aveina.

Ae sa iai foʻi vaa faatauoloa tetele e pei o le vaa lea na goto i le talafatai o Take. E mafai e isi vaa ona aveina se uta e 450 tone i le vasaloloa. O vaa tetele atonu e aloina e ni tamāloloa e 50, e taʻi 25 i le itu, ma e 100 futu le umī ae 30 futu le maualuga o lona fanā po o le lā (30 mita le umi ae 10 mita le maualuga o le fanā).

Vaa Tau o “Kitimo” i Valoaga a le Tusi Paia

O le agaga o Ieova na faapogaia lenei faalauiloaga: “E ō mai vaa mai le nuu o Kitimo,  ma latou faasauā iā Asuria.” (Numera 24:2, 24) Pe na taunuu lenei valoaga? Na faapefea ona aafia vaa mai Kuperu i le faataunuuga? O “vaa mai le nuu o Kitimo” e lē o ni vaa faatauoloa filemu a o folau i le Sami o Metitirani. O fuāvaa tau e faaoo maia puapuaga.

A o suia manaʻoga o le taua, na suia foʻi fausaga faavae ina ia fausia ni vaa e saosaoa toe malolosi atu. O le uluaʻi vaa tau a Kuperu atonu na faaata i ata na maua i Amathus. O loo faaata ai se vaa e umī ma lona taumuli e alu i lugā ma toe piʻo, e pei o vaa tau a Foinie. E iai se mea maʻai i luma ma talita i ona itu uma mai le taumuli seʻia oo i le taumua.

I le senituri lona valu T.L.M. na uluaʻi vaaia ai vaa i Eleni, e lua fogāvaa, lea e nonofo ai le ʻau alo vaa. O nei vaa pe a ma le 80 futu le umi ae 10 futu le lautele (24 mita le umi ae 3 mita le lautele). Na muamua lava faaaogā nei vaa e felaʻuaʻi ai toa, ae na faia fetauaʻiga i le laueleele. E leʻi leva, ae faaopoopo le isi fogāvaa mo isi ʻau alo, ma na faapipii i ai se taumua apamemea. Na faaigoaina lenei vaa o le trireme. Na amata ona lauiloa lenei ituaiga o vaa a o faagasolo le taua i Salamina (480 T.L.M.), ina ua toʻilalo fuāvaa o Peresia iā Eleni.

Mulimuli ane a o saʻilia e Alesana le Sili le pule aoao, na ia auina atu ana fuāvaa o triremes i le itu i sasaʻe. Na fausia nei vaa mo taua, ae lē mo folauga uumi i le vasa loloa, auā e pūmoomoo le avanoa mo ni oloa. Na manaʻomia ona afea motu o le Aegean mo oloa ma toe faaleleia ai vaa. O le sini o Alesana ia faatoʻilaloina fuāvaa a Peresia. Peitaʻi, ina ia taulau, e manaʻomia ona ia soloia le olo malosi o Turo. O Kuperu na avea ma nofoaga e mālōlō ai.

Sa lagolagoina e tagata Kuperu Alesana le Sili a o vagaia Turo (332 T.L.M.), i le fausiaina o ni vaa e 120. Na taʻitaʻia e tupu e tolu o Kuperu ni fuāvaa e aufaatasi ma Alesana. Na latou auaufaatasi i le vagaia o Turo mo le fitu masina. Na taunuu valoaga a le Tusi Paia e ala i le toʻilalo o Turo. (Esekielu 26:3, 4; Sakaria 9:3, 4) I le faaalia o lona talisapaia, na tuuina atu e Alesana le pule faapitoa i tupu o Kuperu.

Se Faataunuuga Uiga Ese

Na faapea mai se tusitala o talafaasolopito i le uluaʻi senituri o Strabo, na fesoasoani fuāvaa o Kuperu ma Foinie iā Alesana mo lana tauiviga ina ia oo atu i Arapi. E māmā nei vaa toe faigofie ona tala, na latou taunuu i Tipesa i le itu i mātū o Suria i totonu o le fitu aso. (1 Tupu 4:24) Na mafai ona latou agaʻi i Papelonia e ala i se vaitafe.

Peitaʻi, o se faamatalaga e leʻi manino i ai i le Tusi Paia, na iai sona faataunuuga uiga ese i senituri e sefulu na mulimuli mai! E tusa ai ma upu i le Numera 24:24, e leʻi faavaivai ʻautau mataʻutia a Alesana le Sili i le agaʻi atu i sasaʻe o Maketonia ma faatoʻilaloina le nuu o Asuria, ma mulimuli ane manumalo i le malo malosi o Metai ma Peresia.

E ui i le tapulaa o faamatalaga e faatatau i “fuā o Kitimo,” ae mautinoa lava le mataʻina o le faataunuuga o nei valoaga mai le Tusi Paia. O nei faamaoniga mai talafaasolopito, e faamalosia ai lo tatou mautinoa ma le talitonuina o valoaga o loo i le Tusi Paia. O le tele o nei valoaga e aafia ai lo tatou lumanaʻi, o lea la, e lelei ona aua neʻi o tatou manatu māmā i nei valoaga.

[Faafanua i le itulau 16, 17]

(Tagaʻi i le lomiga mo le ata atoa)

ITALIA

Sardinia

Sicily

Sami i Aegean

ELENI

Kafetori

LIPUA

TAKE

KUPERU

Kition

Turo

AIKUPITO

[Ata i le itulau 16]

O le faatusa o se vaatau a Eleni, o le trireme

[Ē Ana le Ata]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

[Ata i le itulau 17]

O le faatusa o se vaatau a Foinie, o le bireme

[Ē Ana le Ata]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

[Ata i le itulau 17]

O le mea tuu teu o loo iai se ata o se vaatau a Kuperu

[Ē Ana le Ata]

Lomia i lalo o le faatagaga a le Faatonu Sili o Antiquities ma le fale mataaga o Kuperu

[Ata i le itulau 18]

O vaa laʻuoloa anamua, e pei ona taʻua i le Isaia 60:9