Alu i mataupu o loo iai

Alu i le lisi o mataupu

MATAUPU 20

“Vaevaeina le Laueleele e Fai ma Tofi”

“Vaevaeina le Laueleele e Fai ma Tofi”

ESEKIELU 45:1

TAULAʻIGA O LE MATAUPU: Le uiga o le vaevaega o le laueleele

1, 2. (a) O ā faatonuga na tuuina mai e Ieova iā Esekielu? (e) O ā fesili o le a tatou iloiloina?

 UA FAATOʻĀ uma ona vaaia e Esekielu se faaaliga, lea e mautinoa na ia toe tomānatu ai i le toetoe 900 tausaga ua teʻa i aso o Mose ma Iosua. O le taimi lenā na faamatala atu ai e Ieova iā Mose tuaoi o le Nuu Folafolaina, ma mulimuli ane faamatala iā Iosua le auala e vaevaeina ai le laueleele i ituaiga o Isaraelu. (Nu. 34:1-15; Iosua 13:7; 22:4, 9) Peitaʻi, i le 593 T.L.M. na faatonuina e Ieova Esekielu ma ē na latou faaaunuua faatasi, ina ia toe vaevae le Nuu Folafolaina i ituaiga o Isaraelu.—Eseki. 45:1; 47:14; 48:29.

2 O le ā le feʻau o loo i lenei faaaliga mo Esekielu ma ē na latou faaaunuua faatasi? Aiseā e avea ai lenei faaaliga o se faalaeiauga mo tagata o le Atua i aso nei? Po o le a iai se faataunuuga sili i le lumanaʻi?

Se Faaaliga o Loo Iai ni Faamautinoaga se Fā

3, 4. (a) O ā faamautinoaga e fā na maua e ē na faaaunuua mai i le faaaliga mulimuli a Esekielu? (e) O le ā le faamautinoaga o le a iloiloina i lenei mataupu?

3 E iva mataupu o le tusi o Esekielu, o loo faamatalaina ai le faaaliga mulimuli na ia vaaia. (Eseki. 40:1–48:35) O lenā faaaliga o le a maua ai e ē na faaaunuua ni faamautinoaga faamāfanafanaloto se fā e faatatau i le nuu o Isaraelu o le a toe faafoʻisia. O ā na faamautinoaga? Muamua, o le a toe faafoʻisia le tapuaʻiga mamā i le malumalu o le Atua. Lua, o le a taʻitaʻia e ositaulaga ma leoleo mamoe amiotonu le nuu o le a toe faafoʻisia. Tolu, o le a maua le tofi o le laueleele e i latou uma o le a toe foʻi i Isaraelu. Fā, o le a faatasi Ieova mai i latou, ma o le a latou toe nonofo faatasi.

4 Na tatou iloiloina i le Mataupu 13 ma le 14 o lenei lomiga, auala e faataunuu ai faamautinoaga muamua e lua, o le toe faafoʻisiaga lea o le tapuaʻiga moni, ma le taʻitaʻiga a leoleo mamoe amiotonu. Ae i lenei mataupu, o le a tatou uaʻi atu i le faamautinoaga lona tolu, o le folafolaga e faatatau i le tofi o le laueleele. I le mataupu o loo sosoo mai, o le a tatou iloiloina ai le folafolaga e faatatau i le faatasi mai o Ieova.—Eseki. 47:13-21; 48:1-7, 23-29.

ʻO Lenei Laueleele ua Tuuina Atu iā te Outou o se Tofi’

5, 6. (a) O le ā le laueleele o le a vaevaeina i le faaaliga a Esekielu? (Tagaʻi i le ata i luga aʻe o le matua.) (e) O le ā le fuafuaga o le faaaliga o le vaevaeina o le laueleele?

5 Faitau le Esekielu 47:14. I le faaaliga, na faauaʻi atu e Ieova Esekielu i se laueleele o le a pei o “le faatoʻaga o Etena.” (Eseki. 36:35) Na fetalai atu Ieova: “O le laueleele lenei e tou te vaevaeina e fai ma tofi mo ituaiga e 12 o Isaraelu.” (Eseki. 47:13) “O le laueleele” o le a latou vaevaeina, o le laueleele o Isaraelu lea o le a toe foʻi i ai ē na faaaunuua. E tusa ai o le Esekielu 47:15-21, na faamatalaina auʻiliʻili e Ieova le mea e gata mai ai tuaoi o le laueleele atoa.

6 O le ā le fuafuaga o lenei faaaliga o le vaevaeina o le laueleele? O le faamatalaina auʻiliʻili o tuaoi, na faamautinoa atu ai iā Esekielu ma ē na faaaunuua, o le a toe tuuina atu iā i latou le laueleele e pele iā i latou. Seʻi faaata le matuā faagaeetia o ē na faaaunuua, ona o lenā faamautinoaga auʻiliʻili ma manino mai iā Ieova! O le mea moni, na maua e tagata o le Atua i aso anamua le laueleele na vaevaeina e fai ma o latou tofi.

7. (a) O ā mea na amata ona tutupu i le 537 T.L.M., ma o le ā ua faamanatu mai ai? (e) O le ā le fesili o le a tatou taliina muamua?

7 I le 537 T.L.M., i le pe ā ma le 56 tausaga talu ona mauaina e Esekielu le faaaliga, e faitau afe i latou na faaaunuua na amata ona toe foʻi ma nofoia le laueleele o Isaraelu. O na mea iloga na tutupu i aso anamua, ua faamanatu mai ai foʻi se mea mataʻina o loo tupu i tagata o le Atua i aso nei. Ua latou mauaina foʻi se laueleele. I le ā le itu? Ua faataga e Ieova ana auauna e ulu atu ma nofoia se laueleele faaleagaga. O lea, o le toe faafoʻisia o le Nuu Folafolaina anamua, e tatou te aʻoaʻoina mai ai le tele o lesona e faatatau i le toe faafoʻisiaina o le laueleele faaleagaga o tagata o le Atua i aso nei. A o leʻi iloiloina na lesona, seʻi o tatou taliina muamua le fesili, “Aiseā e tatou te faapea atu ai o loo iai moni se laueleele faaleagaga i aso nei?”

8. (a) O le ā le nuu na suia ai e Ieova le nuu o Isaraelu faaletino? (e) O le ā le laueleele po o le parataiso faaleagaga? (i) O anafea na amata ona iai le laueleele faaleagaga, ma o ai o loo nonofo ai?

8 I se faaaliga na muamua atu na vaaia e Esekielu, na faailoa atu e Ieova o le a iai se faataunuuga sili o valoaga e faatatau i le toe faafoʻisia o Isaraelu, pe a avea ma Tupu lana ʻauauna o Tavita,’ po o Iesu Keriso. (Eseki. 37:24) Na faataunuuina lenā mea i le 1914 T.A. E oo ane i lenā taimi, ua leva ona lē toe avea le Isaraelu faaletino ma nuu o le Atua, ae ua suia i le Isaraelu faaleagaga lea e faia aʻe i Kerisiano ua faauuina i le agaga paia. (Faitau le Mataio 21:43; 1 Peteru 2:9.) Peitaʻi, e lē gata na suia e Ieova le nuu faaletino o Isaraelu i se nuu faaleagaga, ae ua suia foʻi le laueleele faaletino o Isaraelu i se laueleele faaleagaga po o le parataiso faaleagaga. (Isa. 66:8) E pei ona tatou talanoaina i le Mataupu 17 o lenei lomiga, o le laueleele faaleagaga o le tulaga po o se siʻomaga malupuipuia faaleagaga, lea o loo tapuaʻi ai iā Ieova le vaega totoe o le ʻaufaauuina talu mai le 1919. (Tagaʻi i le pusa 9E, Aiseā e Iloga ai le 1919?”) A o faagasolo taimi, na amata foʻi ona nofoia lenei laueleele faaleagaga e “isi mamoe,” o ē e faamoemoe e ola i le lalolagi. (Ioa. 10:16) O loo faaauau ona atiaʻe ma faalautele le parataiso faaleagaga i aso nei, ae e faatoʻā tatou tofo atoatoa i ona faamanuiaga pe a mavae Amaketo.

Le Vaevaeina Tutusa o le Laueleele

9. O ā faamatalaga auʻiliʻili na aumaia e Ieova mo le vaevaeina o le laueleele?

9 Faitau le Esekielu 48:1, 28. Na faamatala auʻiliʻili e Ieova le auala e vaevaeina ai le laueleele, ina ua uma ona ia faatulaga mea e gata mai ai ona tuaoi. Na ia poloaʻia le vaevaeina tutusa o tofi o ituaiga e 12, e mai i le itu i mātū seʻia oo i le itu i saute, lea e amata mai i le ituaiga o Tanu i le taufaasiʻusiʻuga o le itu i mātū, seʻia oo i le ituaiga o Kato i le tuaoi o le itu i saute. E tofu nei tofi e 12 ma laueleele e faalalava i le lautele e amata mai i le tuaoi o le itu i sasaʻe, seʻia oo i le Sami Tele po o le Sami o Metitirani i le itu i sisifo.—Eseki. 47:20.

10. O ā faamautinoaga na maua e ē na faaaunuua mai i lenei vaega o le faaaliga?

10 O ā faamautinoaga na maua e i latou na faaaunuua mai i lenei vaega o le faaaliga? O faamatalaga auʻiliʻili a Esekielu e faatatau i le vaevaeina o le laueleele, na latou iloa ai e maopoopo lelei le auala o le a vaevaeina ai le laueleele. E lē gata i lea, o le vaevaeina tutusa o le laueleele i ituaiga e 12, na faamautinoa atu ai i ē uma na faaaunuua, o le a latou maua se tofi i le laueleele o le a latou toe foʻi i ai. O i latou uma o le a toe foʻi, e tofu i latou ma fanua ma mea e nonofo ai.

11. O ā lesona e tatou te aʻoaʻoina mai i le faaaliga faavaloaga o le vaevaeina o le laueleele? (Tagaʻi i le pusa “Le Vaevaeina o le Laueleele.”)

11 O ā ni lesona faalaeiau e tatou te aʻoaʻoina mai i lenei faaaliga? E lē na o ositaulaga, sa Levī, ma taʻitaʻi na iai o latou tofi i le Nuu Folafolaina na toe faafoʻisia, ae na iai foʻi tofi o tagata uma mai i ituaiga e 12. (Eseki. 45:4, 5, 7, 8) E faapena foʻi aso nei, e iai tofi o sui uma o le motu o tagata e toʻatele i le parataiso faaleagaga, ae e lē na o le vaega totoe o le ʻaufaauuina ma isi mai i le “motu o tagata e toʻatele” o loo taʻimua. * (Faaa. 7:9) Po o le ā lava le itiiti o la tatou matafaioi i le faalapotopotoga, ae e tofu i tatou ma se tofi malupuipuia ma se tofiga tautele i le laueleele faaleagaga. Maʻeu se faamautinoaga faamāfanafanaloto!

E tāua iā Ieova a tatou taumafaiga, e tusa po o ā o tatou tiute tauave i lana faalapotopotoga (Tagaʻi i le palakalafa 11)

Eseesega Tāua e Lua ma le Uiga mo i Tatou

12, 13. O ā faatonuga maʻoti na tuuina atu e Ieova iā Mose i le vaevaeina o tofi o le laueleele o ituaiga?

12 Atonu na faigatā ona malamalama Esekielu i nisi o faatonuga a Ieova i le vaevaeina o le laueleele, ona e eseese ma faatonuga na tuuina atu iā Mose. Seʻi mātau mai eseesega nei e lua: o le laueleele ma ē e nonofo ai.

13 Muamua, o le laueleele. Na poloaʻia Mose e faatelē le laueleele mo ituaiga e toʻatele, ae faaitiitia le laueleele mo ituaiga toʻalāiti. (Nu. 26:52-54) Peitaʻi, i le faaaliga a Esekielu, na aumaia e Ieova faatonuga maʻoti ina ia “vaevae tutusa [“o le tasi e tusa ma lona uso,” fpl.]” le laueleele i ituaiga uma. (Eseki. 47:14) O lea, e tatau ona tutusa lelei tofi o ituaiga e 12, e mai i le tuaoi i le itu i mātū seʻia oo i le tuaoi i le itu i saute. E tutusa faamanuiaga faaletino e maua e tagata o ituaiga uma o Isaraelu mai i laufanua lauusiusi o le Nuu Folafolaina.

14. O ā mea na faailoa atu e Ieova e faatatau i tagata ese lea na sili atu nai lo o mea na tusia i le Tulafono a Mose?

14 Lua, o ē e nonofo ai. Na puipuia tagata ese i le Tulafono a Mose, ma faataga i latou e auai i le tapuaʻiga iā Ieova, ae e leʻi iai so latou tofi i le laueleele. (Levi. 19:33, 34) Peitaʻi, o mea ua faailoa atu e Ieova iā Esekielu, e sili atu nai lo o mea ua tusia i le Tulafono. Na faatonuina o ia e Ieova: “[Ia] avatu i le tagata ese se tofi i le laueleele o le ituaiga o loo nofo ai o ia.” I lenā poloaʻiga, na aveesea e Ieova se eseesega tele i le vā o “tagatānuu o le fanauga a Isaraelu” ma tagata ese na aumau i le laueleele. (Eseki. 47:22, 23) I laueleele ua toe faafoʻisia lea na vaaia e Esekielu i le faaaliga, na ia mātauina ai le tutusa ma le autasi o ē o loo nonofo ai i le tapuaʻiga.—Levi. 25:23.

15. O le ā le upu moni e lē masuia e faatatau iā Ieova ua faamautinoa mai i ana faatonuga i le laueleele ma ē e nonofo ai?

15 E mautinoa le faalaeiauina o ē na faaaunuua i nei faatonuga mataʻina e lua na maua e Esekielu, e faatatau i le laueleele ma ē e nonofo ai. Na latou iloa o le a vaevae tutusa e Ieova le laueleele iā i latou, e tusa po o se tagatānuu moni o Isaraelu, po o se tagata ese na tapuaʻi iā Ieova. (Esera 8:20; Nee. 3:26; 7:6, 25; Isa. 56:3, 8) O nei faatonuga ua faamautinoa ai foʻi lenei upu moni e lē masuia, e tautele iā Ieova ana auauna uma. (Faitau le Hakai 2:7.) E tāua foʻi iā i tatou lenā upu moni, e tusa pe e tatou te faamoemoe e ola i le lagi po o le lalolagi.

16, 17. (a) O ā aogā e tatou te maua mai i le iloiloina o faamatalaga e faatatau i le laueleele ma ē e nonofo ai? (e) O le ā o le a iloiloina i le mataupu o loo sosoo mai?

16 O ā aogā e tatou te maua mai i le iloiloina o faamatalaga e faatatau i le laueleele ma ē e nonofo ai? Ua faamanatu mai ai iā i tatou vala nei e tatau ona matilatila ai lo tatou ʻauuso i le lalolagi aoao, o le autasi ma le tutusa o tagata uma. E lē faailoga tagata Ieova. Ia fesili ifo iā i tatou lava: ʻPo o oʻu faaatagia atu le lē faailoga tagata o Ieova? Po o oʻu matuā faaaloalo i uso ma tuafāfine uma, e tusa po o ā o latou atunuu ma tulaga?’ (Roma 12:10) Ua tatou olioli ona e tutusa mea ua foaʻi mai e Ieova iā i tatou uma i le parataiso faaleagaga, lea o loo faia ai la tatou auaunaga paia ma le lotoatoa i lo tatou Tamā i le lagi, ma olioli ai i ana faamanuiaga.—Kala. 3:26-29; Faaa. 7:9.

Po o tatou faaatagia atu le lē faailoga tagata ma le matuā faaaloalo o Ieova i isi? (Tagaʻi i palakalafa 15, 16)

17 I le vaega faaiʻu o le faaaliga mulimuli a Esekielu, o le a tatou iloiloina ai le faamautinoaga lona fā lea na folafola mai ai le faatasi o Ieova ma ē na faaaunuua. O ā lesona o le a tatou aʻoaʻoina mai i lenā folafolaga? E tali lenā fesili i le mataupu o loo sosoo mai.

^ Tagaʻi i le Mataupu 14 o lenei lomiga, o loo faamatala ai le tulaga ma le tofiga faapitoa ua tuuina atu e Ieova i ositaulaga ma le taʻitaʻi i le laueleele faaleagaga.