Lendá lá ɔwɔmbɔ w'akambo

Lendá lá akambo lá yombasɛ́

DJAMBA DJƐ WEKELO 43

Totapekɔke!

Totapekɔke!

‘Totapekɔke nangha kɛnɛ kelekɔ wɔlɔ.’​—NGA. 6:9.

YEEMBO 68 Nyokone iwawambo y’Onkfumi (lá Otetela)

LÁ YOPASƐ *

1. Lamo oyɛso l’osasa edjinge l’onfuno wɔ ndjetama Ewakɛ wɛ Yehova?

TOLEKƆ nsɔsɔlɔ l’osasa efula edjinge l’onfuno wɔ ndjetama Ewakɛ wɛ Yehova! Tɔwɛmba djiina djɛ Ndjambe edjinge towika lá yopo yɛlama la djiina djɛkɔ má ndapɛyɛ l’olemo wɔso w’ipoposanyɛ la wɔ nkfumba anto ambeki. Tongoyalake l’osasa winá w’okotshɛso onto ɔmɔtshi ‘wolekɔ entshupa djɛ ndjawola akambo wa nsɔsɔlɔ watɔla tá lowiko l’etshinda’ djɛ nkoma ondjawodji. (Ele. 13:48) Tongoyawokake etengo Yeso, kanga ‘loyalisa l’osasa má nyuma k’ekina’ winá wɔ ambeki wande yotowa eposelo wɛ wɔlɔ má olemo w’ipoposanyɛ.​—Luka 10:1, 17, 21.

2. Wopo wɔkɔnge w’okokaso nyɛnyɛ ente iso ndɔsaka olemo wɔso w’ipoposanyɛ la ntshina?

2 Iso ndɔsaka olemo wɔso w’ipoposanyɛ la ntshina efula. Ɔpɔstɔlɔ Poolo akembɛka Timɔte ante: ‘Yalamaka edjinge ilaka yimba l’olakanyelo wɔko.’ Poolo akotshɛka ante: ‘Má nangha nghɔsɔ wɛ ongoyawikɛ edjinge ongowikɛ wanɛ wakekamɛyɛ.’ (1 Ti. 4:16) Djɛkondeke, olemo wɔso mbikɛka mbiko. Iso ndalamaka isɔmɛlɛ mande tolekɔ wana mbandja w’Onkfumi wɔ Ndjambe. Iso nkɔpaka winá enkfumɔ nangha akambo lá yopo yɛngɔpɛyɛ Yehova lomo la lá yopo yokana la losango lɔ wɔlɔ lopoposanyɛso. (Flp. 1:27) Iso nyɛnyɛka ente iso ‘ndjilaka yimba m’olemo wɔso má ndalɔngɔsɔlaka wɔlɔ lá ntondo k’iso mposa t’olemo w’ipoposanyɛ la má ndɔmbaka ɛtshɔkɔ wɛ Yehova lá ntondo k’iso mpoposanyɛ le anto ankina.

3. Anto ankfumɔ ndeke longawolaka losango l’Onkfumi? Pɛyɛ ndjɔmbɔmba.

3 Koko kaanga ntsha tonangha kenkfumɔ k’okokaso nangha djɛ mpoposanyɛ losango l’Onkfumi, nkoka ndjala ko anto daambi toko kana lako kanga onto wɔkɔpa ndjawola losango l’Onkfumi l’etatshi kɛso kɛ looko. Tokolenda kɛnɛ kekomelisa wɔnanyɔ Georg Lindal, kanga lopoposanyɛki ngo nyɔmɛlɛ l’owila wɔ Islande w’otondo má 1929 tii lá 1947. Nde akapaka nunu djɛ miliyɔ y’enkanda, koko, lako kaanga onto wawolisa akambo wa nsɔsɔlɔ. Nde afunaka ante: “Anto amɔtshi wɛnamaki etengo onanyɛwɔnde akambo wa nsɔsɔlɔ, koko efula yotakɔpakinde nkɔpa.” Kaanga m’ɔkɔngɔ wɔ wanɛ wawisa apɔlɔmɛ má Nkalasa kɛ Giliyadɛ iyaye ndokotshɛ, ɛnɔnyi enkina djuwa wehetaka lá ntondo kɛ ase Islande amɔtshi ndoyalambola te Yehova edjinge ndolongola batisimo. *

4. Wopo wɔkɔnge w’oyawokakaso winá wɔ anto otonawɔ losango lɔ wɔlɔ?

4 Tongoyalake l’okiyano ntsha anto wapawola losango lɔso. Tokoka ndawoka etengo Poolo, kanga loyalisa la ‘yɛnyi efula edjinge l’okiyano wopashile’ mande ase Juda watakɔpa ndjawola Yeso etengo Mesiya kelakemisa. (Ɔrɔ. 9:1-3) Iya otepelaso mo ntsha ayale kaanga welo w’imanse k’oloko w’ilɛ la alɔmbɛlɔ w’onanghɛ lá nkambo djɛnde, ko ombeki wɔ Bible ɔmɔtshi apananghe etshikitano edjinge ɔmbɛna ente ngo ntshika ndjeka lande? Kana otepelaso mo ntsha otakotshɛka kaanga ombeki ɔmɔ tii tá batisimo? Lasɔ wɛ nkoka nkanela ente ɛkɔmɔnde lewɛ edjinge Yehova apatshɔkɔla olemo wɔko w’ipoposanyɛ? Lá djamba djɛnɛ, tongokadjimola lá wéepo epe: 1) Kɛkɔnge k’ɛnyɛ ente tombolonga l’olemo wɔso w’ipoposanyɛ? 2) Kɛkɔnge k’oyɛso ladjɛ nkongela winá w’ekaso l’onto?

KƐKƆNGE K’ƐNYƐ ENTE TOMBOLONGA L’OLEMO WƆSO W’IPOPOSANYƐ?

5. Lamo olemo wɔso w’ipoposanyɛ ndopangoyalaka winá enkfumɔ l’eposelo wokombolakaso?

5 Bible ntepelaka lá nkambo dj’onto wonangha ɛkɔpa kɛ Ndjambe ante: ‘Kenkfumɔ k’onanghande k’engolonga.’ (Yee. 1:3) Koko, kɛsɔ kepasakisola ante kenkfumɔ k’onanghaso l’olemo wɔ Yehova kengonanghema ngo lá wopo wokombolaso. Lowiko l’onto ‘ndola kfu la ndjolo’ m’ɔtɛ w’akambo wa ntshamba djɛ djɔ wande nyɔmɛlɛ kana w’anto ankina. (Djɔ. 14:1) Lonkina, anto watonanyɛ nkoka ndonga l’ilá k’etsho ɛmɔtshi djɛ nshimba olemo wɔso w’ipoposanyɛ dj’ipa nanghema lá wopo wonanghakaso. (1 Kɔ. 16:9; 1 Te. 2:18) Lasɔ, kɛkɔnge ketshinda Yehova djɛ nyɛna ante tombolonga l’olemo wɔso? Nyontshɔ tolende tɔkfɔ tɔmɔtshi tɔ Bible totokotshɛ djɛ nkadjimola lá weepó wɛsɔ.

Yehova ndɔsaka welo wilaso la ntshina, ayale topoposanyɛ le anto elongi l’elongi, m’enkanda, kana má telefɔnɛ (Lenda itenyi 6)

6. Kɛkɔnge ketshinda Yehova djɛ nyɛna ante tombolonga l’olemo w’okambelaso?

6 Yehova nyɛnaka welo wonanghaso edjinge entete kɛso. Yehova nyɛnaka ante tombolonga l’olemo w’okambelaso winá w’okambelaso l’entete edjinge la ngandji, ayale kaanga anto w’awola losango lɔkɔ kana lako. Poolo afunaka ante: ‘Ndjambe apalekɔ oloko wolo djɛ nde vungɛ olemo wɔnyo edjinge ngandji kɛ nyɛnyɛ lá nkambo djɛ djiina djɛnde má wopo wokambelanyo akinami la wokindjɛnyo ndaakambela.’ (Heb. 6:10) Yehova mvungɔka welo wɛso edjinge ngandji kɛso, kaanga ntsha welo wɛkɔ wepaposɛ lɔla lɔ wɔlɔ. Djɛkondeke, wɛ nkoka ndɔsa ente etepela wɛ Poolo ndashimela ase Kɔrɛtɔ wɛnɛ ndendanaka lawɛ: ‘Ndjolo yɛnanyo lá nkambo djɛ Nkfumi yepalekɔ anyanya,’ kaanga ntsha olemo wɔkɔ wopaposɛ eposelo w’ingakanelaka.​—1 Kɔ. 15:58.

7. Olakanyelo wɔkɔnge w’okokaso mba má kɛnɛ kɛ ɔpɔstɔlɔ Poolo ndatepela lá nkambo dj’olemo wɔnde?

7 Ɔpɔstɔlɔ Poolo ayalaka misiɔnɛrɛ kɛ wɔlɔ efula, kekfumbisa ntshumano djɛ bango l’angando efula. Koko, winá wɔ ndɛnyi djonyi djɛ ndaseela djɛ nyɛnyɛ ente nde ɛdje djɛ ndjala onkambi wɔ Kristo, nde lako ntepela lofulo l’anto wa ndakotshɛ djɛ nkoma Akristo. Koko, nde afunaka ante: ‘Lemi nkambaka olemo ndaaleka.’ (2 Kɔ. 11:23) Lá ndjɔmbɔmba kɛ Poolo, tovungɔke ente, kɛnɛ keleka djonyi le Yehova nde welo edjinge entete kɛso.

8. Kɛkɔnge k’oyɛso ladjɛ mvungɔka lá kɛnɛ kelendana l’olemo wɔso w’ipoposanyɛ?

8 Olemo wɔso w’ipoposanyɛ nsasangɛka Yehova. Yeso atomaka ambeki 70 djɛ ntopoposanyɛ losango l’Onkfumi, ko l’ekomo kɛ olemo wɔwɔ w’ipoposanyɛ, iwɔ ‘wakalɔka l’osasa.’ Lamo iyayale l’osasa nghɔsɔ? Iwɔ watepelaka ambɔ: ‘Kaanga ɛdjɛngɛ wasunama leso winá wokambaso la djiina djɛko.’ Koko, Yeso asembolaka ikanyi yɛwɔ winá wɔ ndashimela ante: ‘Nyotasasangake mande ɛdjɛngɛ wambosunama tenyo, koko mande wiina wanyo wambofunama l’olongo.’ (Luka 10:17-20) Yeso ewaki ante iwɔ wapangowaka eposelo wɛ wɔlɔ wɛ nghɔsɔ winá enkfumɔ. Lá nsɔsɔlɔ, topewe anto amangha l’anteyi kɛ anto wa ntondo wekameyisa losango l’ambeki wasɔ wakomisa andjawodji. Ambeki wasɔ wayalaka ladjɛ ndjala l’osasa ape mande anto wawekameyɛka, koko, pekapeka mande Yehova asasangaka la welo wɛ l’entete w’iyile.

9. Lá nkilika Ngalatiya 6:7-9, eposelo wɛkɔnge wengoyala laso ntsha iso ndjala l’entete l’olemo wɔso w’ipoposanyɛ?

9 Ntsha iso ndjala l’entete l’olemo wɔso w’ipoposanyɛ, tongowa lowiko l’etshinda. Winá wonanghaso la welo wɛso enkfumɔ djɛ ndakanyɛ la mpoposanyɛ akambo wa nsɔsɔlɔ w’Onkfumi, iso ‘nkonaka edjinge lá nyuma’ má mpɛyɛ nyuma k’ekina mbamba kɛ nkamba lá mbiko yɛso. Ntsha ‘topapekwisa’ kana ‘topalɛmbisa,’ Yehova ntoshikikɛka ante angɔtɔpɛyɛ lowiko l’etshinda, ayale kaanga tokotshɛka onto ɔmɔtshi djɛ ndalambola te Ndjambe kana lako.—Wala Ngalatiya 6:7-9.

KƐKƆNGE K’OYƐSO LADJƐ NKONGELA WINÁ W’EKASO L’ONTO?

10. Wopo wɔ anto elolawɔ l’olemo wɔso w’ipoposanyɛ olendanawɔ la nge?

10 Eposelo w’owaso m’olemo w’ipoposanyɛ ndendanaka ntondo ntondo la kɛnɛ kelekɔ l’eloko wɛ wanɛ watekameyɛ. Yeso apakisolaka nsɔsɔlɔ kɛ nkambo djɛsɔ lá ndjɔmbɔmba kɛnde kɛ onkonyi wowokelisa lokopo lá wepo wɛ nkɛtɛ yetshikitanyi, koko ngo lokopo lɔkfwisa lá nkɛtɛ yɛ wɔlɔ ndeke lɔtwisa mbambo. (Luka 8:5-8) Yeso atepelaka ante wepo wɛ looko lotshikitanyi nsakisolaka eloko w’anto welola lá topo totshikitanyi lá ‘otepela wɔ Ndjambe.’ (Luka 8:11-15) Ngo ngete onkonyi, iso topakoke nangha kaanga nkambo mmɔ djɛ mposɛ mbambo m’olemo wɔso, mande nkambo djɛsɔ ndendanaka ngo la kɛnɛ kelekɔ l’eloko wɛ wanɛ watekameyɛ. Odjito wɔsonde nkindjɛ nkona lowambo lɔ wɔlɔ, ntepela ente losango l’Onkfumi. Ngo ngete ɔpɔstɔlɔ Poolo ndatepala, ‘onto l’onto angowa lofuto lɔnde lá nkilika olemo wɔnde nyɔmɛlɛ,’ koko ape lá nkilika eposelo w’owande m’olemo wɔnde.​—1 Kɔ. 3:8.

Kaanga Noe ndapoposanyɛ l’ilá k’ɛnɔnyi efula, lako onto wawolisa ndjingela lá wato, nyimɛ ngo ase nkfumbo kɛnde. Kaanga yayale nghɔsɔ, Noe akotshɛka olemo wɔ Ndjambe ndɔpɛyɛ la nkɔmano nkfumɔ! (Lenda itenyi 11)

11. Lamo Noe ndalonge etengo ‘osambisha w’akambo wa wɔlɔ’? (Lenda ntshango djelá loposo.)

11 Kaanga Ewake wɛ Yehova wɛ ntondo wapomanaka l’anto watakɔpa ndawekameyɛ. Ndjɔmbɔmba, Noe ayalaka ‘osambisha w’akambo wa wɔlɔ,’ mbala imɔtshi l’ilá k’ɛnɔnyi efula. (2 Pɛ. 2:5) Ape l’ehamo, nde akongelaki djɛ anto amɔtshi wangawola esambishelo kɛnde, koko Yehova atoshimela djɛ nkambo djɛsɔ ngonanghema. Koko winá wɔ ndashimela Noe djɛ nangha wato, Ndjambe atepelaka ante: ‘Ongingela lá wato wɔ mvulu wɛ la wana wako, wadjɛko, la wadji wa wana wako.’ (Ewa. 6:18) Edjinge má ndjoka ekekete kɛ wato wɔ Ndjambe ndoshimela djɛ nangha yayale la djɛ ndjala la kɛnɛ keyalisa la djɛ ndjingela l’eteyi, mbala imɔtshi Noe akokaka nsipisoyɛ ante anto efula wapangawola losango lɔnde. (Ewa. 6:15) Etengo ewaso, lako kaanga onto ɔmɔ m’andja wa nyɛtshi wasɔ wawolisa esambishelo kɛ Noe. (Ewa. 7:7) Yehova akanelaka ante Noe ndeke lotewa mpoposanyɛ? Lako, nde atanangha nghɔsɔ! Lá wiso wa Ndjambe, Noe alongaka l’olemo wɔnde w’ipoposanyɛ mande nde ananghaka la nkɔmano nkfumɔ kɛnɛ kɛ Yehova ndɔlɔmbɛ djɛ nangha.​—Ewa. 6:22.

12. Kɛkɔnge kekotshisa ɔprɔfɛtɛ Jɛrɛmi ndjɛ mba osasa m’olemo wɔnde w’ipoposanyɛ kaanga anto yotowekameyɛki la yonanyɛka?

12 Edjinge ɔprɔfɛtɛ Jɛrɛmi apoposanyɛka l’ilá k’ɛnɔnyi efula kaanga anto yotakɔpa ndowekameyɛ la yonanyɛka. Nde alɛmbaka efula m’ɔtɛ ‘wɔ atoyi la lɔsɔkɔ’ limé antonyi ko akɔpaka ntshika olemo wɔnde. (Jɛr. 20:8, 9) Koko Jɛrɛmi atapekɔ! Kɛkɔnge k’okotshisa djɛ ndongela tokanyi tɔ nyɛtshi tɔsɔ la mba osasa m’olemo wɔnde? Nde ilaka yimba l’akambo ape walekisa djonyi. Ntondontondo, losango lɔ Ndjambe lɔ Jɛrɛmi ndapoposanyɛka lasakisolaki ‘etsho w’eyaye la nkongi.’ (Jɛr. 29:11) Dj’epe, Yehova ilaka djiina djɛnde le Jɛrɛmi. (Jɛr. 15:16) Ngole iso, topoposanyɛ losango lɔpɛyɛ nkongi lá andja wa widjima wanɛ, edjinge tɔwɛmba djiina djɛ Yehova etengo oyɛso Ewakɛ wɛnde. Ntsha iso ndjila yimba l’akambo ape wa djonyi wasɔ, tokoka ndjala l’osasa ayale kaanga anto ndjawola losango lɔso kana lako.

13. Olakanyelo wɔkɔnge w’owaso má ndjɔmbɔmba kɛ Yeso kelekɔ lá Marko 4:26-29?

13 Ofulelo welá nyuma nanghemaka ndambondambo. Yeso alakanyɛka nsɔsɔlɔ kɛ nkambo djɛsɔ má ndjɔmbɔmba kɛnde kɛ onkonyi wetama ilɔ. (Wala Marko 4:26-29.) Eposelo wɛ wɔlɔ wemá welo w’ilisa onkonyi wananghemaki ndambondambo ipa la nde ndjewa. Ngo ngete onkonyi, mbala imɔtshi angɔlɔmbama wɛ nkonga ndambo k’ilá lá ntondo kɛ wɛ ndɛna ombeki wɔko akamba la kɛnɛ k’ekande. Ngo ngete onkonyi ndopakoke ntshinda nkete dj’okonande djɛ mfula lá wopo w’okombolande, edjinge iso topakoke ntshinda ambeki waso wa Bible djɛ mfula lá nyuma lá wopo wokombolaso. Djɛkondeke tɔlɛmbake kana mpekɔ ntsha efulelo wɛwɔ wɛpɛnama la nkeke lá wopo w’okombolɛ. Ngo ngete onkonyi, olemo wɔ nkfumba anto ambeki ndɔmbaka ndjala la balentshitshi.​—Dja. 5:7, 8.

14. Ndjɔmbɔmba kɛkɔnge kɛnyɛ ente eposelo w’owaso m’olemo wɔso w’ipoposanyɛ nkoka ndɛnama ndambondambo?

14 Lá ntatshi mɔtshi djɛ looko, eposelo wɛso wimá olemo w’ipoposanyɛ nkoka ndɛnama ngo m’ɔkɔngɔ w’ɛnɔnyi efula. Kolenda kɛnɛ kekomelisa Gladys nya Ruby Allen, nkaana ipe yɛ nkfundu mmɔ yɛ yatome etengo tatekalo tɔ lotshinda tá ngando kɛ Canada lá prɔvɛnsɛ kɛ Québec * lá 1959. Anto wal’eteyi watakɔpaki ndjekameyɛ losango l’Onkfumi, m’ɔtɛ wɔ wɔma w’iyokaka winawɔ la ewandji wɛwɔ wɛ Katɔlikɛ. Gladys avungɔ ante: “Mfu inkfumɔ tananghaki winá enanɛyi l’olemo w’ipoposanyɛ wɔ mvulu la mvulu l’ilá k’ɛnɔnyi epe koko lako kaanga onto wɔkɔpisa ntekameyɛ! Anto watolengelaki ngo má wiso w’amvulu yɛwɔ ko winá wiyɛnaka ambɔ iso, wahwelaki lonkina t’amvulu. Koko totapekɔ.” L’ilá k’etsho, nanghedji dj’anto djetshikitanaka edjinge anto amɔtshi watateyɛka ndjekameyɛ losango. Winá wɔsɔ ntshumano mbokoma ntshato lá ngando kɛsɔ.​—Iza. 60:22.

15. Kɛkɔnge kɛ 1 Kɔrɛtɔ 3:6, 7 otolakanyɛwɔ lá nkambo djɛ nkfumba anto ambeki?

15 Nkfumba anto ambeki alekɔ olemo wonanghema l’osanga. Wangotepelake ambɔ djɛ nkotshɛ onto tii tá batisimo ngo otshumano w’otondo ndjila lɔwɔ. (Wala 1 Kɔrɛtɔ 3:6, 7.) Ndjɔmbɔmba, nsakodji kɛmɔtshi atshikileka onto ɔmɔtshi wɛnyisa mposɛ traktɛ kana periodikɛ kɛmɔtshi. Masɔ nsakodji kɛkɔ ambotoyala l’akambo efula wapɔpɛyisa mbamba kɛ nkalɔ ntowetshola mposɛ kɛ onto wɔsɔ, ko ambɔlɔmba nsakodji kenkina djɛ ntshɔ ntowembola. Nsakodji kɛsɔ ambowanga ndjeka l’onto wɔkɔ Bible. Nde, l’onkoko wɔnde, angetake wananyɔ l’ankaana efula djɛ ndotshindjeyɛ te ombeki wɔkɔ edjinge onto l’onto l’anteyi kɛwɔ angokembɛke ombeki wɔsɔ lá yopo yetshikitanyi. Wɔnanyɔ kana nkaana kenkfumɔ kepomana l‘ombeki wɔsɔ ndokotshɛka djɛ mfudjɛ djawo djɛnde. Lá lɛdji lɔsɔ ndeke, ngongete Yeso ndatepela, kanga lokona la kanga lovuka nkoka nsasanga esanga winá w’onto olongolande batisimo.​—Dj. 4:35-38.

16. Lamo okokɛ ndjala l’osasa l’olemo wɔko w’ipoposanyɛ kaanga ntsha demba djɛko mpalekɔ vu kana wolo wɔko wombokakita?

16 Ya okokaso ntepela nge ntsha opookoka ndaapɛyɛ efula l’olemo w’ipoposanyɛ la wɔ ndakanyɛ losango lɔ wɔlɔ mande demba djɛko mpalekɔ vu lonkina kana wolo wɔko wombokakita? Wɛ nkoka nkindjɛ ndjala l’osasa má nangha kɛnɛ k’oyɛ l’akoka wa nangha. Tokolenda kɛnɛ kekomelisa Nkfumi Davidɛ winá wɔ nde nya ampame yɛnde yalonge djɛ ntshungola ankfumbo yɛwɔ la nkete djɛwɔ me oloyi w’antɔmbɔki w’ase Amalɛka. Ampame nkama ipe walɛmbaka efula má mbandji, ko watshikalaka djɛ namaka nkete djɛwɔ. M’ɔkɔngɔ w’iwɔ ndonga lá mbandji, Davidɛ nya anto wande wawaka nkete djɛ djonyi efula me antonyi wawɔ ko nde atepelaka dj’iwɔ nkapa nkete ngo wop’ɔmɔ. (1 Sa. 30:21-25) Nghɔsɔ ndeke oyɛwɔ kaanga l’olemo wɔso wɔ l’andja w’otondo wɔ nkfumba anto ambeki. Onto onkfumɔ wonangha kɛnɛ k’oyɛnde l’akoka wa nangha nkapanaka osasa wop’ɔmɔ l’anto ankina winá w’onto onkfumɔ wɔ bango ewande Yehova la olongolande batisimo.

17. Lá akambo wakɔnge w’oyɛso ladjɛ nkawoyɛ Yehova lokasa?

17 Iso nkawoyɛka Yehova lokasa efula má yopo yɛ la ngandji yɔsakande olemo w’okambelaso. Nde ndjewaka ante topakoke ntshinda anto la wolo djɛ ndokambela kana ndɔtɛmɔla. Kaanga oyɛwɔ nghɔsɔ, nde nyɛnaka welo w’ilaso la ngandji kelekɔ laso tende edjinge nde ntofutaka. Nde ntolakanyɛka lonkina wopo wɔ ndjala l’osasa lá kɛnɛ k’okokaso nangha l’olemo w’ekekete wɔ ovukelo. (Dj. 14:12) Toyashikikɛ ente tongosasangɛ Ndjambe ntsha topapekwisa!

YEEMBO 67 ‘Poposanyɛka otepela’ (lá Otetela)

^ par. 5 Tongoyalake l’osasa winá wɔ anto awolawɔ losango lɔ wɔlɔ, edjinge tongoyalake l’okiyano winá w’otonawɔ. Otepelaso mo ntsha ombeki wɔko wɔ Bible apananghe etshikitano? Kana otakotshɛka onto tii tá batisimo? Kɛsɔ nyɛnyɛka ente opalongisa l’olemo wɔko wɔ nkfumba ambeki? Lá djamba djɛnɛ tɔngɛna lamo okokaso ndonga l’olemo wɔso w’ipoposanyɛ, ayale kaanga anto wawola losango lɔso kana lako.

^ par. 14 Lenda ɔkɔndɔ wɔ lowiko wɔ Gladys Allen, “Ntakɔpa ntshikitanyɛ kaanga ekete!,” lá Etange k’Olami kɛ Ngɔndɔ kɛ djuwa 1, 2002 lá Falase.