Go na content

Go na table of contents

A de a fisitiman foe wan Fariseiman

A de a fisitiman foe wan Fariseiman

Kapitel 83

A de a fisitiman foe wan Fariseiman

JESUS de ete na ini na oso foe wan prenspari Fariseiman, èn didjonsro a dresi wan man di ben abi waterzucht. Te Jesus e si taki tra fisitiman e teki den prenspari presi na a njanjan tafra, dan a e leri den san na sakafasi.

„Te wan sma e gi joe wan kari foe kon na wan trow-oso,” na so Jesus e tjari kon na krin, „no go didon na a moro prenspari presi. Kande na a srefi ten a gi wan sma wan kari di de moro prenspari leki joe, èn a sma di ben gi joe nanga en wan kari, sa kon èn taigi joe: ’Gi a man disi a presi.’ Èn dan joe sa moesoe go didon na a moro lagi presi, ala di joe e sjen srefisrefi.”

Foe dati ede Jesus e gi leki rai: „Te wan sma e gi joe wan kari, go didon na a moro lagi presi, so taki te a sma di ben gi joe a kari, kon, a sa taigi joe taki: ’Mati, go moro hei.’ Dan joe sa kisi grani na fesi foe ala joe kompe fisitiman.” Jesus e tapoe nanga den wortoe: „Bika ibriwan sma di e hei ensrefi, den sa saka en èn a sma di e saka ensrefi, den sa hei en.”

Dan Jesus e taki nanga a Fariseiman di ben gi en a kari foe kon na en oso èn a e froeteri fa wan sma kan sreka wan brekten njanjan di warti troetroe na Gado. „Te joe e sreka wan brekten njanjan noso neti njanjan, no kari joe mati noso joe brada noso joe famiri noso goedoe birtisma kon. Kande wan ten sa kon, taki den foe den sei ben sa kan gi joe wan kari toe èn dati ben sa de leki den e pai joe. Ma te joe e sreka wan fesa njanjan, dan gi den pôti sma, den lanwan, den malengriwan nanga den breniwan, wan kari; èn joe sa de kolokoe, foe di den no abi noti di den kan pai joe baka nanga dati.”

A sma di e sreka so wan njanjan gi den sma di no abi en so boen, sa kon kolokoe, foe di, soleki fa Jesus e tjari kon na krin gi a sma di gi en a kari foe kon na en oso, ’den sa pai joe baka na ini na opobaka foe den regtfardikiwan’. A fasi fa Jesus e taki foe a njanjan disi di warti na Gado, e meki wan tra fisitiman denki foe wan tra sortoe njanjan. „Kolokoe foe a sma di e njan brede na ini a kownoekondre foe Gado”, a fisitiman disi e taki. Ma a no ala sma e feni a kolokoe howpoe disi wan warti sani, soleki fa Jesus e sori moro fara na ini wan agersitori.

„Wan seiker sma ben sreka wan bigi neti njanjan, èn a ben kari foeroe sma kon. Èn a ben seni en srafoe go . . . foe taigi den sma di ben kisi wan kari: ’Oenoe kon, bika ala sani sreka kaba.’ Ma den alamala ben bigin foe soekoe wan reide foe no go. A fosiwan ben taigi en: ’Mi ben bai wan pranigron èn mi moesoe foe go loekoe en; mi e aksi joe: primisi mi.’ Èn wan trawan ben taki: ’Mi ben bai feifi paar kaw èn mi e go ondrosoekoe den; mi e aksi joe: primisi mi.’ Wan trawan baka ben taki: ’Didjonsro mi trow wan wefi èn dati meki mi no man kon.’”

Disi ben de troetroe swaki reide foe no go! A de a gwenti, taki wan sma e ondrosoekoe wan pranigron noso den meti bifo a e bai en, so boen, a no de troetroe fanowdoe foe go loekoe den baka ten. Na so a de toe, taki te wan sma trow, dan dati no moesoe tapoe en foe teki so wan prenspari kari. So boen, te a meester e jere den reide disi di den sma ben feni foe no kon, dan en ati e bron èn a e gi en srafoe a komando:

„’Go esi-esi na den bradi strati nanga den pikin pasi foe a foto, èn tjari den pôtiwan nanga den lanman nanga den breniwan nanga den malengriwan kon na inisei.’ Baka wan pisi ten a srafoe ben taki: ’Meester, san joe ben komanderi, mi doe, èn presi de ete.’ Èn a meester ben taigi a srafoe: ’Go na den pasi èn na den presi di abi skotoe, èn dwengi den sma foe kon na inisei, so taki mi oso kan kon foeroe. . . . No wan foe den man di ben kisi wan kari foe kon, sa tesi mi neti njanjan.’”

Foe sortoe situwâsi na agersitori e taki? We, „a meester” di e sreka a njanjan, e prenki Jehovah Gado; „a srafoe” di e gi a kari, e prenki Jesus Krestes; a „bigi neti njanjan” e sori go na tapoe den okasi di wan sma e kisi leki wan grani foe kon na ini a Kownoekondre foe hemel.

Den fosi sma di ben kisi a kari leki wan grani foe kon na ini a Kownoekondre, ben de na a fosi presi, den djoe relisi fesiman na ini Jesus ten. Ma den ben poti a kari na wan sei. So boen, spesroetoe foe sensi a Pinksterfesa foe 33 G.T., wan di foe toe kari ben gi na den sma foe a djoe nâsi di trawan ben wisiwasi èn ben si leki lagi sma. Ma den sma di ben teki a kari dati, no ben nofo foe teki ala den 144.000 presi na ini a hemel Kownoekondre foe Gado. Foe dati ede, dri nanga afoe jari na baka, na ini 36 G.T., a di foe dri èn lasti kari ben gi na den sma di no de djoe èn di no ben besnij, èn a tjari kon makandra foe den sortoe sma disi go doro te na ini a ten foe wi. Lukas 14:1-24.

▪ San Jesus e leri sma na ini a tori foe sakafasi?

▪ Fa wan sma di gi trawan a kari foe kon na en oso, kan sreka wan njanjan di de warti na Gado, èn foe san ede a sa kon kolokoe?

▪ Foe san ede den reide di den sma, di ben kisi a kari, ben feni foe no kon, na swaki reide?

▪ San na agersitori foe Jesus foe a „bigi neti njanjan” e prenki?