Go na content

Go na table of contents

A fonten foe kolokoe

A fonten foe kolokoe

Kapitel 75

A fonten foe kolokoe

NA A ten foe Jesus diniwroko na Galilea, a ben doe foeroe wondroe, èn now a e doe den wondroe disi baka na Judea. Foe eksempre, a e jagi wan ogri jeje poeroe na wan man tapoe, di ben tapoe a man foe taki. Den ipi sma e froewondroe, ma den sma di e kroetoe Jesus foe feni fowtoe na en, e tjari a srefi sani kon na fesi di sma na Galilea ben taki foe di den no ben agri nanga a tori. „A e poeroe den ogri jeje na sma tapoe nanga jepi foe Be-elsebub, a tiriman foe den ogri jeje”, den e taki. Trawan e aksi Jesus foe gi wan moro bigi boeweisi foe sori soema na en, èn den e proeberi foe kori en, foe di den e aksi en foe sori den wan marki foe hemel.

Foe di Jesus sabi san den sma na Judea, di e kroetoe en foe feni fowtoe na en, e denki, meki a e gi den a srefi piki di a ben gi den sma na Galilea, di ben kroetoe en foe feni fowtoe na en. A e taki dati ibri kownoekondre di prati, sa fadon. „So boen, efoe Satan prati toe teige ensrefi,” na so a e aksi, „fa a kownoekondre foe en sa tan dan?” A e sori na tapoe a takroe posisi di den sma di e kroetoe en foe feni fowtoe na en, de na ini foe di a e taki: „Efoe mi e poeroe den ogri jeje na sma tapoe nanga jepi foe a finga foe Gado, dan a kownoekondre foe Gado troetroe kon onfroewakti na oenoe.”

Den sma di ben si den wondroe foe Jesus, ben moesoe doe wan sani na tapoe den wondroe disi, neleki den sma, di hondrohondro jari bifo ben si Moses e doe wan wondroe. Den ben bari taki: „Na a finga foe Gado!” A ben de „a finga foe Gado” toe di ben skrifi den Tin Komando na tapoe den ston tafra. Èn na „a finga foe Gado” — en santa jeje, noso wroko krakti — e meki taki Jesus man jagi ogri jeje poeroe na sma tapoe èn dresi sikiwan. So boen, a Kownoekondre foe Gado, troetroe kon onfroewakti na den sma disi di e kroetoe Jesus foe feni fowtoe na en, foe di Jesus, di poti kaba na wroko leki Kownoe foe a Kownoekondre, ma di no e tiri ete, de leti drape na den mindri.

Baka dati Jesus e sori taki a man di a man poeroe ogri jeje na sma tapoe, na wan boeweisi foe a makti di a abi na tapoe Satan, neleki te wan moro tranga man e kon foe wini wan man di abi boen fetisani èn di e hori wakti gi en paleisi. A e taki ete wan tron toe foe na agersitori di a ben froeteri na Galilea foe wan jeje di no krin. A jeje e gowe libi wan man, ma efoe a man no e foeroe a leigi presi nanga boen sani, dan a jeje e drai kon baka nanga seibi trawan èn a situwâsi foe a man e kon moro ogri leki fosi.

Wan oema na ini na ipi sma di e arki den leri disi, e kisi a firi foe taki boen tranga: „Kolokoe foe a mamabere di ben hori joe èn den bobi di joe ben dringi!” Foe di ibri djoe oema angri foe de a mama foe wan profeiti èn spesroetoe foe a Mesias, meki wi kan froestan taki na oema disi ben sa taki so wan sani. Soleki fa a sori, dan a ben denki taki Maria ben kan de spesroetoe kolokoe, foe di a de a mama foe Jesus.

Ma esi-esi Jesus e meki na oema kisi wan joisti denki ini a tori foe a troetroe fonten foe kolokoe. „Nôno,” a e piki, „kolokoe moro foeroe, foe den sma di e jere a wortoe foe Gado èn e doe en!” Noiti Jesus ben gi leki rai taki en mama Maria, moesoe kisi spesroetoe grani. Na presi foe dati, a ben sori taki sma e kon de troetroe kolokoe te den de wan getrow foetoeboi foe Gado, no foe di den abi wan banti na skinfasi nanga sma noso foe den sani di den doe.

Neleki fa Jesus ben piri-ai gi den sma na Galilea, na so a e piri-ai toe gi a pipel na Judea, foe di den e aksi en foe sori den wan marki foe hemel. A e taigi den taki den no sa kisi no wan tra marki leki a marki foe Jona. Jona ben tron wan marki, foe di a ben tan dri dei na ini a fisi èn foe di a ben preiki fri èn sondro frede. Disi ben abi leki bakapisi taki den sma foe Ninifei ben kisi berow. „Ma loekoe!”, na so Jesus e taki „móro leki Jona de dja.” Na so na oema-kownoe foe Skeba ben froewondroe foe a koni foe Salomo. „Ma loekoe!”, na so Jesus e taki toe, „móro leki Salomo de dja.”

Jesus e tjari kon na krin taki, te wan sma e leti wan lampoe, dan a no sa poti disi kibri na ini wan oekoe noso na ondro wan baskita, ma na tapoe wan kandratiki, so taki sma kan si a leti. Kande a wani sori, taki joe ben sa kan teki a leri di a e gi èn den wondroe di a e doe gi den tranga-ede sma disi di de na mindri den arkiman foe en, gersi a kibri di wan sma e kibri a leti foe wan lampoe. Den ai foe den sortoe sma disi e loekoe sani nomo, no soifri, noso den no de so srapoe. Disi e meki taki Jesus no e doro a marki di a abi na prakseri nanga den wondroe di a e doe.

Didjonsro Jesus poeroe wan ogri jeje na wan sma tapoe èn a meki taki wan babaw-man ben kan taki. Disi moesoe meki den sma di abi wan soifri ai noso wan ai di srapoe, prèise a moi sani disi di doe èn meki a boen njoensoe bekènti! Ma den sma disi, di e kroetoe Jesus foe feni fowtoe na en, no e doe dati. Foe dati ede, Jesus e tapoe nanga den wortoe: „De na ai, foe dati ede. Kande a leti di de na ini joe, na doengroe. Foe dati ede, efoe joe heri skin de krin èn kwetikweti no wan pisi de na en di doengroe, dan a sa krin dorodoro leki wan lampoe di e skèin faja.” Lukas 11:14-36; Exodus 8:18, 19; 31:18; Mateus 12:22, 28.

▪ San den sma e doe te Jesus e dresi a man?

▪ San na „a finga foe Gado”, èn fa Gado Kownoekondre ben kon onfroewakti na Jesus arkiman?

▪ San na a fonten foe troetroe kolokoe?

▪ Fa wan sma kan abi wan soifri ai?