Go na content

Go na table of contents

A toemoesi moi njoen grontapoe di Gado meki

A toemoesi moi njoen grontapoe di Gado meki

Pisi 10

A toemoesi moi njoen grontapoe di Gado meki

1, 2. San o pasa baka a feti foe Armagedon di e krin sani?

SAN o kon baka Gado en feti foe Armagedon di e krin sani? Dan wan kefalek moi njoen pisi ten sa bigin. Den sma di pasa Armagedon libilibi èn di sori kaba taki den de loyaal na a tiri foe Gado, sa tjari go na ini a njoen grontapoe. Dati sa de troetroe wan span njoen pisi ten na ini a historia, te toemoesi moi winimarki sa komoto kon foe Gado go na a libisma famiri!

2 Na ondro a tiri foe Gado en Kownoekondre, den sma di tan na libi sa bigin meki wan paradijs kon. Den sa gi a krakti foe den foe doe wroko sondro foe prakseri densrefi nomo èn di sa gi wini na ala sma di libi na a ten dati. Grontapoe sa bigin kenki kon tron wan moi oso gi a libisma famiri pe vrede de èn di e gi satisfaksi.

Regtfardikifasi e kon ini a presi foe godelowsoefasi

3. Sortoe froelekti sma o firi wantewante, leti baka Armagedon?

3 Ala den sani disi sa man kon nanga a pori foe Satan en grontapoe. Falsi relisi, maatschappelijk seti noso tiri di tjari prati kon, no sa de moro. Propaganda foe Satan foe kori sma no sa de moro; ala den organisâsi di e meki den propaganda disi, sa wai poeroe makandra nanga Satan en seti. Prakseri foe disi: A heri kontren foe Satan en grontapoe di de leki vergif, sa poeroe na pasi! Disi sa de troetroe wan froelekti!

4. Taki foe a kenki di o feni presi ini a leri di sa gi.

4 Dan a leri di komoto na Gado èn di e bow sma, sa kon ini a presi foe idea foe libisma tiri di e tjari pori kon. „Ala den manpikin foe joe sa de sma di Jehovah gi leri” (Jesaja 54:13). Nanga a gosontoe leri disi jari baka jari, dan „grontapoe seiker sa kon foeroe nanga a sabi foe Jehovah, soleki fa watra e tapoe se” (Jesaja 11:9). Libisma no sa leri moro san takroe, ma „regtfardikifasi na san den sma di e libi na tapoe a fatoe gron sa leri troetroe” (Jesaja 26:9). Prakseri nanga doe di e bow sma sa de aladei sani. — Tori foe den Apostel 17:31; Filipisma 4:8.

5. San o pasa nanga ala godelowsoefasi nanga godelowsoesma?

5 So boen, kiri, ogri di doe nanga tranga, abi seks nanga wan sma nanga tranga, foefoeroe noso iniwan tra ogridoe, no sa de moro. No wan sma sa abi foe pina foe den godelowsoe doe foe trawan ede. Odo 10:30 e taki: „Foe a sei foe a regtfardikiwan, sani no sa meki a kon degedege te ten di no skotoe; ma foe a sei foe den godelowsoewan, den no sa tan libi na grontapoe.”

Volmaakti gosontoe kon boen baka

6, 7. (a) Na sortoe troe tori a Kownoekondre tiri sa tjari wan kaba kon? (b) Fa Jesus ben sori disi di a ben de na grontapoe?

6 Na ini a njoen grontapoe, ala den takroe bakapisi foe a fosi oproeroe di ben meki, sa tjari kon na wan kaba. Foe eksempre, a Kownoekondre tiri sa poeroe siki nanga owroedei. Na ini a ten disi, srefi efoe joe e njan boen foe wan boen gosontoe, a troe tori de taki te joe e kon owroe, joe ai e kon doengroe, joe tifi e broko gowe, joe no e jere boen moro, joe skin e bigin ploiploi, joe inisei pisi no e wroko boen moro, te leki joe dede te foe kaba.

7 Ma a sari bakapisi disi di wi kisi foe wi fosi papa nanga mama, heri esi sa de wan sani foe a ten di pasa. Joe kan memre san Jesus ben sori ini a tori foe gosontoe di a ben de na grontapoe? Bijbel e froeteri: „Bigi ipi sma ben kon na en, èn den ben tjari malengriwan, sma di lasi wan pisi foe den skin, breniwan, babaw-wan nanga foeroe trawan kon nanga den, èn den ben trowe den gewoon na en foetoe, èn a ben dresi den, so taki na ipi sma ben froewondroe di den ben si taki den babaw-wan ben e taki èn den malengriwan ben e waka èn den breniwan ben e si.” — Mateus 15:30, 31.

8, 9. Taki foe a kolokoe di o kon na ini a njoen grontapoe te volmaakti gosontoe kon boen baka.

8 Fa wi sa de kolokoe srefisrefi na ini a njoen grontapoe te ala den siki foe wi poeroe na wi! A pina di de a bakapisi foe takroe gosontoe, noiti moro sa pina wi. „No wan sma di e libi drape sa taki: ’Mi siki.’ ” „Na a ten dati den ai foe den breniwan sa kon opo, èn srefi den jesi foe den dofoewan sa kon opo. Na a ten dati a malengriwan sa kren neleki wan dia, èn a tongo foe a babaw-wan sa bari foe prisiri ede.” — Jesaja 33:24; 35:5, 6.

9 A no sa de wan span sani foe wiki ibri mamanten èn foe sabi taki now joe e njan boen foe wan boen gosontoe? A no sa gi owroesma satisfaksi foe sabi taki den kon boen baka èn kisi ala krakti foe den jongoe jari èn sa kisi a volmaakti fasi di Adam nanga Eva ben njan boen foe en na ini a bigin? A pramisi di de na ini bijbel na disi: „Meki a skin foe en kon moro moi leki na ini a jongoe jari; meki a drai go baka na den dei foe en jongoe krakti” (Job 33:25). A sa de troetroe wan toemoesi moi sani foe trowe den bril, den jepisani foe man jere, den krokoe, den rolstoeroe nanga den dresi dati! Ati-oso, datra nanga tifidatra no sa de fanowdoe noiti moro.

10. San o pasa nanga dede?

10 Sma di e njan boen foe so wan boen gosontoe no sa wani foe dede. Èn den no abi foe dede, bika a libisma famiri no sa de moro ini a makti foe onvolmaaktifasi nanga dede di den ben kisi. Krestes „moesoe tiri leki kownoe te leki Gado poti ala feanti na ondro en foetoe. Leki a lasti feanti, dede moesoe tjari kon na wan kaba.” „A presenti di Gado e gi, na têgo libi.” — 1 Korentesma 15:25, 26; Romesma 6:23; loekoe toe Jesaja 25:8.

11. Fa Openbaring e kari den winimarki foe a njoen grontapoe?

11 A lasti boekoe foe bijbel e kari den winimarki di sa komoto kon foe a lobi-ati Gado go na a libisma famiri na ini a Paradijs: „Èn [Gado] sa figi poeroe ala watra na den ai, èn dede no sa de moro, no wan sari, no wan babari, no wan pen no sa de moro. Den fositen sani pasa kaba.” — Openbaring 21:3, 4.

Den dedewan kon baka

12. Fa Jesus ben sori a makti di a ben kisi foe Gado foe opo den dedewan baka?

12 Jesus ben doe moro leki foe dresi den sikiwan èn meki den malengriwan kon betre. A ben tjari sma kon baka foe a grebi toe. Na so fasi a ben sori a wondroe makti di a ben kisi foe Gado foe opo den dedewan baka. Joe kan memre na okasi di Jesus ben kon na a oso foe wan man di en oemapikin ben dede? Jesus ben taigi a dede oemapikin: „Oemapikin, mi e taigi joe: Opo!” Nanga sortoe bakapisi? „Wantewante na oemapikin ben opo tanapoe èn ben bigin waka.” Di den sma di ben de drape ben si dati, dan den „ben abi bigi prisiri srefisrefi”. A kolokoe foe den ben moro den! — Markus 5:41, 42; loekoe toe Lukas 7:11-16; Johanes 11:1-45.

13. Sortoe sma o kisi wan opobaka?

13 Na ini a njoen grontapoe, „wan opobaka o de foe den regtfardikiwan nanga den onregtfardikiwan” (Tori foe den Apostel 24:15). Na a ten dati, Jesus sa gebroiki a makti di a kisi foe Gado foe opo den dedewan baka, soleki fa a ben taki: „Mi na a opobaka nanga a libi. A sma di e sori bribi na ini mi, sa kon na libi, awinsi a dede” (Johanes 11:25). A ben taki toe: „Ala sma di de na ini den memre-grebi [na ini a prakseri foe Gado], sa jere en [Jesus] sten èn sa kon na doro.” — Johanes 5:28, 29.

14. Sortoe sani o poeroe foe di dede no sa de moro?

14 A prisiri sa bigi na heri grontapoe te groepoe foe groepoe dedewan kon baka na libi foe kon moksi nanga den lobiwan foe den! Dedeboskopoe na ini koranti no sa de moro foe tjari sari kon gi den wan di tan na libi. Na presi foe dati, kande joisti a de heri tra fasi: bariwroko foe njoen sma di kisi wan opobaka foe tjari prisiri kon gi den wan di lobi den. So boen, beri, kerki gwenti foe bron dedeskin, crematorium noso beripe no sa de moro!

Troetroe wan grontapoe pe vrede de

15. Fa a profeititori foe Mika sa kon troe dorodoro?

15 Troe vrede na ini ala kontren foe a libi sa kon troe. Feti, sma di e soetoe faja gi feti èn a meki di sma e meki fetisani sa de sani foe a ten di pasa. Foe san ede? Bika afersi foe nâsi, lo nanga ras di e tjari prati kon, no sa de moro. Dan troetroe leki fa den wortoe taki, „nâsi teigi nâsi, den no sa opo feti-owroe moro, èn den no sa leri feti moro”. — Mika 4:3.

16. Fa Gado o sorgoe taki feti tron sani di no kan?

16 Disi kan sori taki a de wan froewondroe sani te wi e loekoe a historia foe libisma pe doronomo feti ben de pe foeroe broedoe ben trowe. Ma dati doe kon bika a libisma famiri ben de na ondro a tiri foe libisma nanga ogri jeje. Na ini a njoen grontapoe, na ondro a Kownoekondre tiri, dan disi o pasa: „Kon, oen pipel, loekoe den wroko foe Jehovah . . . A e meki feti kon na wan kaba te na a moro farawe presi foe grontapoe. A e broko a bo èn a e koti a lansri troetroe na pisipisi; a e bron den [feti] wagi na ini faja.” — Psalm 46:8, 9.

17, 18. Fa a sa de na mindri libisma nanga den meti na ini a njoen grontapoe?

17 Libisma nanga meti sa de ini vrede toe soleki fa a ben de na ini Eden (Genesis 1:28; 2:19). Gado e taki: „Na a dei dati, seiker mi sa sroto wan froebontoe gi den ini a tori foe den werdri meti foe a sabana èn ini a tori foe den kriatoeroe foe hemel, di e frei, nanga den sani foe a gron di e kroipi, èn . . . mi wani meki den didon na ini seikerfasi.” — Hosea 2:18.

18 O foeroe a vrede dati o de? „A wolfoe sa tan troetroe wan pisi ten na sei a pikin manskapoe, èn a panter srefi sa go didon na sei a pikin bokoboko, èn a pikin kaw nanga a jongoe lew di abi neki-wiwiri, nanga a meti di kisi boen njanjan, alamala makandra; èn wan pikin boi ete sa de fesiman foe den.” Noiti moro den meti sa de wan kefar gi libisma noso gi densrefi. Srefi „a lew sa njan drei grasi neleki a mankaw”! — Jesaja 11:6-9; 65:25.

Grontapoe kenki kon tron wan paradijs

19. Grontapoe sa kenki kon tron san?

19 A heri grontapoe sa kenki kon tron wan paradijs oso gi a libisma famiri. Dati meki Jesus ben kan pramisi wan man di ben bribi na ini en, taki: „Joe sa de nanga mi na ini a Paradijs.” Bijbel e taki: „A gran sabana nanga a presi sondro watra sa breiti pasa marki, èn a drei kontren sa de nanga prisiri èn a sa gi bromki leki a safraan. . . . Bika na ini a gran sabana watra sa koekoe kon na tapoe, èn bigi kriki na ini a woestijngron.” — Lukas 23:43; Jesaja 35:1, 6.

20. Foe san ede angri no sa kwinsi a libisma famiri noiti moro?

20 Na ondro Gado en Kownoekondre, angri noiti sa kwinsi miljoenmiljoen sma moro. „Siri-njanjan sa de bogobogo na grontapoe; na tapoe na ede foe den bergi sani sa de pasa marki.” „A bon na veld moesoe gi en njanjan èn a kondre srefi sa gi en froktoe, èn troetroe den sa sori foe de na tapoe a veld foe den na ini seikerfasi.” — Psalm 72:16; Esekièl 34:27.

21. San o pasa nanga sma di no abi oso, bakabini, nanga takroe birti pe sma e libi?

21 Noiti moro joe sa abi pôtifasi, sma di no abi oso, bakabini noso birti pe sma e libi èn di foeroe nanga ogridoe. „Den sa bow oso troetroe èn libi na ini, èn den sa prani droifi-djari troetroe èn njan foe den froktoe foe den. Den no sa bow èn wan tra sma go libi na ini; den no sa prani èn wan tra sma go njan foe en.” „Den sa sidon troetroe, ibriwan na ondro en droifibon èn na ondro en figabon, èn no wan sma sa de di e meki den beifi.” — Jesaja 65:21, 22; Mika 4:4.

22. Fa bijbel e taki foe den blesi foe a tiri foe Gado?

22 Libisma sa kisi blesi nanga ala den sani disi, èn moro sani srefi, na ini a Paradijs. Psalm 145:16 e taki: „Joe [Gado] e opo joe anoe èn e meki den lostoe foe ala libisani kon troe.” A no de foe froewondroe taki bijbel profeititori e froeklari: „Ma den safri-atisma sa abi grontapoe leki a goedoe foe den, èn den sa feni troetroe switi prisiri na ini vrede pasa marki. . . . Den regtfardiki sma sa abi grontapoe leki a goedoe foe den, èn den sa libi na tapoe foe tego.” — Psalm 37:11, 29.

Poeroe a ten di pasa

23. Fa Gado en Kownoekondre sa poeroe ala pina di wi ondrofeni?

23 Gado en Kownoekondre tiri sa poeroe ala ogri di doe nanga a libisma famiri na ini den siksi doesoen jari di pasa. Den prisiri na a ten dati o pasa iniwan fasi foe pina di sma ondrofeni. Iniwan takroe prakseri foe a pina di sma ben pina fosi no sa broeja a libi. Den prakseri nanga wroko di e bow sma, di sa de na aladei libi foe sma, safrisafri o figi den prakseri poeroe di e gi pen.

24, 25. (a) San ben o pasa soleki fa Jesaja ben taki na fesi? (b) Foe san ede wi kan de seiker taki prakseri foe a pina di wi ben pina fosi, no sa de krin moro na ini wi prakseri?

24 A lobi-ati Gado e froeklari: „Mi e kria njoen hemel [wan njoen hemel tiri di tiri libisma] nanga wan njoen grontapoe [wan regtfardiki libisma libimakandra]; èn sma no sa memre den sani foe fositen moro, èn den no sa kon na ini na ati toe. Ma oen breiti pasa marki, èn oen de nanga prisiri foe têgo foe den sani ede di mi e kria.” „Heri grontapoe kon de na ini rostoe, kon fri foe broeja. Sma e prisiri nanga prisiri babari.” — Jesaja 14:7; 65:17, 18.

25 So boen, nanga en Kownoekondre, Gado sa kenki a takroe situwâsi di tan so langa, kon boen baka dorodoro. Te na ini ala têgo ten, a sa sori taki a e sorgoe foeroe gi wi, foe di a sa kanti blesi kon di sa poeroe iniwan lasi di wi ben kisi fosi èn a sa doe moro leki dati srefi. Den problema di wi ondrofeni fosi, wi sa memre frafra, efoe wi ben sa doe moeiti foe memre den.

26. Foe san ede Gado sa doe moro leki foe poeroe iniwan pina di wi ben pina fosi?

26 Dati na a fasi fa Gado sa doe moro leki foe poeroe a pina di wi ondrofeni kande na ini a grontapoe disi. A sabi taki a no ben de a fowtoe foe wi taki wi ben gebore onvolmaakti, bika wi ben kisi onvolmaaktifasi foe wi fosi papa nanga mama. A no ben de a fowtoe foe wi taki wi ben gebore na ini wan grontapoe di abi eigifasi foe Satan, bika efoe Adam nanga Eva ben de getrow, dan na presi foe dati wi ben o gebore na ini wan paradijs. Foe dati ede, nanga bigi sari-ati Gado sa poeroe den sani di wi ben ondrofeni èn di ben kwinsi wi èn a sa doe moro leki dati srefi.

27. Sortoe profeititori sa kon troe na wan toemoesi moi fasi na ini a njoen grontapoe?

27 Na ini a njoen grontapoe, a libisma famiri sa ondrofeni a fri di ben taki na fesi na ini Romesma 8:21, 22: „A kriatoeroe srefi sa kon fri toe foe a katibo foe pori èn sa abi a glori fri foe den pikin foe Gado. Bika wi sabi taki te nanga now a heri kriatoeroe makandra e tan geme èn abi pen makandra.” Sma na a ten dati sa si taki a begi e kon troe dorodoro: „Meki joe kownoekondre kon. Meki joe wani pasa, soleki na hemel, so toe na grontapoe” (Mateus 6:10). Den toemoesi moi situwâsi na ini a Paradijs grontapoe sa sori fa sani de na ini hemel.

[Aksi foe a tori disi]

[Prenki na tapoe bladzijde 23]

Na ini a njoen grontapoe, den owroesma sa kisi a krakti foe den jongoe jari baka

[Prenki na tapoe bladzijde 24]

Ala siki nanga sani di e malengri wan sma, sa poeroe na ini a njoen grontapoe

[Prenki na tapoe bladzijde 25]

Na ini a njoen grontapoe, den dedewan sa kisi wan opobaka foe libi

[Prenki na tapoe bladzijde 26]

’Den no sa leri feti moro’

[Prenki na tapoe bladzijde 27]

Libisma nanga meti sa de dorodoro ini vrede na ini a Paradijs

[Prenki na tapoe bladzijde 27]

’Gado sa opo en anoe èn meki den lostoe foe ala libisani kon troe’

[Prenki na tapoe bladzijde 28]

Gado en Kownoekondre sa poeroe ala den pina di wi ondrofeni èn sa doe moro leki dati srefi