Go na content

Go na table of contents

Fa wi kan sabi taki wan Gado de

Fa wi kan sabi taki wan Gado de

Pisi 3

Fa wi kan sabi taki wan Gado de

1, 2. Sortoe gronprakseri e jepi wi foe kon sabi efoe wan Gado de?

WÁN fasi foe kon sabi efoe wan Gado de, na foe gebroiki a gronprakseri di e kon now èn di de langa ten so kaba: A sani di meki, moesoe abi wan mekiman. O moro moeilek a sani di meki de, o moro koni a mekiman moesoe de.

2 Foe eksempre, loekoe lontoe na ini joe oso. Tafra, stoeroe, bureau, bedi, patoe, pan, preti nanga tra sani di joe e gebroiki te joe e go njan, den alamala moesoe abi wan mekiman, so srefi skotoe, floer nanga plafon. Tokoe den sani dati makriki foe meki, te joe teki den gersi tra sani. Foe di sempel sani moesoe abi wan mekiman, dan a no de wan reti denki, taki dangra sani moesoe abi srefi wan moro koni mekiman?

Na universum foe wi di e meki wi froewondroe

3, 4. Fa na universum e jepi wi foe kon sabi taki Gado de?

3 Wan oloisi moesoe abi wan oloisi-mekiman. San wi kan taki dan foe a kefalek dangra son sistema foe wi, pe den planeiti e drai lontoe a son na wan toemoesi soifri fasi jarihondro baka jarihondro? San wi kan taki foe a stari sistema di e meki wi froewondroe èn pe wi e libi na ini èn di sma e kari a Merkipasi, nanga en moro leki 100 miljard stari? Oiti joe teki ten na neti foe loekoe a Merkipasi? A ben naki joe ati? Prakseri dan foe a kefalek bigi universum di abi miljardmiljard stari sistema di joe no man teri èn di de neleki a Merkipasi foe wi! Boiti dati, den stari nanga den planeiti na hemel de foe froetrow so kefalek ini a fasi fa den e boeweigi jarihondro baka jarihondro, taki sma teki den gersi oloisi di e waka soifri.

4 Efoe wan oloisi, di de wan sempel sani efoe joe teki en gersi na universum, e sori taki wan oloisi-mekiman de, dan na universum di de moro dangra èn di e meki wi froewondroe, seiker e sori taki wan sma moesoe de di go denki fa na universum moesoe seti èn di meki en. Dati meki bijbel e gi wi a kari foe ’opo wi ai go na loktoe èn loekoe’, èn dan a e aksi: „Soema kria den sani disi?” A piki: „Na a Sma [Gado] di e tjari na ipi foe a legre foe den go na doro, di e kari den alamala srefi na den nen. Foe di a abi dinamik krakti pasa marki, èn foe di a tranga na ini makti toe, meki no wan foe den no e misi” (Jesaja 40:26). So boen, na universum kon foe wan makti di wi no kan si, di koni èn di e hori ai tapoe sani — Gado.

Grontapoe seti na wan toemoesi aparti fasi

5-7. Sortoe troe tori foe grontapoe e sori taki wan Sma ben de di ben go denki fa foe seti en?

5 O moro sabidensiman e ondrosoekoe grontapoe, o moro den e kon si taki a seti na wan toemoesi aparti fasi, foe libisma libi na tapoe. A fara di a de foe son, na soifri a joistiwan foe a kisi a joisti marki foe leti nanga waran. Wán leisi na ini wan jari a e drai lontoe a son, na soifri a joisti skoinsi fasi fa a e tanapoe, so taki na foeroe pisi foe grontapoe den ten kan de. Grontapoe e drai so srefi ibri 24 joeroe lontoe en as, so taki pisi ten foe leti nanga doengroe e de doronomo. A abi wan loktoe pe gas de na ini di moksi kon na wán na soifri a joisti fasi, so taki wi kan hari blo èn kisi kibri foe den ogri faja di e koti èn di komoto na a kontren foe na universum kon. A abi so srefi a prenspari watra nanga doti di de fanowdoe foe prani njanjan.

6 Efoe ala den sani dati, nanga trawan ete, no ben sa wroko makandra, dan libi no ben sa man de. Ala den sani dati ben kon foe densrefi? Science News e taki: „A gersi leki den sortoe spesroetoe èn soifri situwâsi dati noiti ben kan kon foe densrefi.” Nôno, den no ben kan kon foe densrefi. Den abi foe doe nanga wan kefalek koni Sma di go denki fa foe seti den sani èn di seti den nanga wan sani na prakseri.

7 Efoe joe ben go na ini wan moi oso èn ben kon si taki bogobogo njanjan de na ini, taki a abi wan toemoesi boen sistema foe waran èn kowroe na oso, èn taki a abi wan boen sistema foe kran watra, dan na sortoe bosroiti joe ben sa kon dan? Taki ala den sani dati ben kon foe densrefi? Nôno, seiker joe ben sa kon na a bosroiti taki wan koni sma ben go denki fa foe seti na oso èn ben meki en nanga foeroe sorgoe. Na so wan sma ben go denki toe fa foe seti grontapoe èn ben meki en nanga foeroe sorgoe, so taki a kan gi den sma di e libi na tapoe, san den abi fanowdoe, èn grontapoe de moro dangra èn abi boen foeroe san de fanowdoe, moro leki iniwan oso.

8. Sortoe tra sani de ini a tori foe grontapoe, di e sori taki Gado e sorgoe gi wi na wan lobi-ati fasi?

8 Prakseri toe foe den foeroe sani di e meki a libi kon moro switi. Loekoe den foeroe difrenti bromki di abi moi kloroe, nanga den switi smeri foe den di e prisiri libisma. Dan joe abi den foeroe difrenti njanjan di de so switi gi a tongo foe wi. Joe abi bigi boesi, bergi, pisi watra, nanga tra kriatoeroe, di de wan prisiri sani foe loekoe na den. Èn fa a de nanga den moi sondongo di e meki taki wi kisi moro prisiri na ini a libi? Èn foe taki foe den meti, wi no e prisiri te wi e si a switi moi fasi fa pikin dagoe, pikin poesipoesi nanga tra jongoe meti e lon, e djompo èn e prei? So boen, grontapoe sorgoe gi foeroe onfroewakti prisiri di no de fanowdoe nomonomo foe hori a libi go doro. Den sani disi e sori taki, nanga libisma na prakseri èn nanga lobi-ati sorgoe, wan sma ben go denki fa foe seti grontapoe, so taki wi no ben sa de na libi nomo, ma ben sa njan boen foe a libi.

9. Soema ben meki grontapoe, èn foe san ede a ben meki en?

9 Foe dati ede, wi moesoe kon na a reidelek bosroiti foe erken a Giman foe ala den sani disi, soleki fa a bijbel skrifiman ben doe di a ben taki foe Jehovah Gado: „Na joe meki hemel nanga grontapoe.” Nanga sortoe sani na prakseri? A e gi a piki te a e taki foe Gado leki „a Sma di ben seti grontapoe èn a Mekiman foe en, a Sma, di ben poti en steifi, di no ben kria en foe soso, di ben seti en srefi foe sma libi na tapoe”. — Jesaja 37:16; 45:18.

A libi cel di e meki wi froewondroe

10, 11. Foe san ede wan libi cel de so wan froewondroe sani?

10 Fa a de nanga libisani? Den no moesoe abi wan mekiman? Loekoe foe eksempre wan toe foe den eigifasi foe wan libi cel di e meki wi froewondroe. Michael Denton, wan sabiman tapoe a kontren foe moleculair biologie e froeklari na ini en boekoe Evolution: A Theory in Crisis: „Srefi den moro sempelwan foe ala libi na grontapoe na ini a ten disi, bacteria cel, na sani di dangra pasa marki. Ala di a moro pikin bacteria cel de kefalek pikin, tokoe . . . te joe loekoe en boen, ibriwan foe den de wan troetroe micro-miniatuur fabrik di abi doesoendoesoen pisi foe dangra moleculair masjin di seti na wan volmaakti fasi, . . . moro dangra srefisrefi leki iniwan masjin di libisma meki èn joe no kan teki no wan sani na ini a kontren foe sani di no abi libi, gersi den kwetikweti.”

11 Foe a genetis code na ini ibri cel a e taki: „A man di a DNA man foe kibri bodoi, moro bigi krinkrin leki iniwan tra sistema di sma sabi; a e wroko so boen, taki ala bodoi di de fanowdoe foe froeteri finifini fa wan sani de di e libi èn di de so dangra leki a libisma, e wegi moro mendri leki wan toe foe a di foe wan miljard pisi foe wan gran. . . . Tapoe a kontren foe konifasi nanga dangrafasi, di a moleculair masjin foe a libi e sori, dan srefi den moro boen [sani] di wi meki, sori grofoe. A e meki wi kisi sakafasi.”

12. San wan sabidensiman ben taki foe a bigin foe a cel?

12 Denton e taki moro fara: „A moro sempel sortoe cel di wi sabi de so dangra, taki wi no kan bribi taki wantronso a doe kon, foe di a wan noso tra freimde sani di seiker no ben feni presi srefisrefi, ben kan trowe so wan sani kon na makandra.” A ben moesoe abi wan sma di ben go denki fa foe seti en èn di ben meki en.

A kefalek ede-tonton foe wi

13, 14. Foe san ede na ede-tonton de srefi wan moro froewondroe sani leki wan libi cel?

13 A sabidensiman disi e taki moro fara: „Efoe joe loekoe a dangrafasi, dan wan aparti cel na noti te joe e teki en gersi wan sistema leki na ede-tonton foe meti di e gi den pikin foe den bobi. A libisma ede-tonton abi so wan tin miljard senwe-cel. Ibri senwe-cel abi wan sani foe tin doesoen te go miti wan hondro doesoen koneksi titei, di nanga dati a e meki kontakt nanga tra senwe-cel na ini na ede-tonton. Ala nanga ala, a nomroe foe den koneksi na ini a libisma ede-tonton e doro krosibei foe . . . wan miljoen tron wan miljard.”

14 Denton e taki moro fara: „Srefi efoe soso wan di foe wan hondro foe den koneksi na ini na ede-tonton ben orga na wan spesroetoe fasi, tokoe disi ben sa teki presi gi wan sistema di abi wan moro bigi nomroe foe spesroetoe koneksi leki na ini a heri komunikâsi nètwroko na grontapoe.” Dan a e aksi: „Iniwan sortoe procès oiti ben kan tjari den sortoe sistema dati kon na wán?” A no de foe taki dati a piki moesoe de nôno. Na ede-tonton moesoe abi wan lobi-ati Sma di ben go denki fa a moesoe seti en èn di ben meki en.

15. San tra sma e taki foe na ede-tonton?

15 A libisma ede-tonton e meki srefi den moro njoen computer gersi wan fositen sani. A sabidensi skrifiman Morton Hunt ben taki: „Na aktief memre foe wi e hori wan toe miljardmiljard tron moro bodoi leki wan bigi disiten computer di e ondrosoekoe sani.” Dati meki Dr. Robert J. White, wan datra di e doe ede-tonton operâsi, ben kon na a bosroiti: „Mi no kan doe tra fasi leki foe erken taki wan Moro Hei Froestan moesoe de, di de frantiwortoe foe a seti fa sani seti nanga a gro foe a kefalek dangrafasi fa na ede-tonton e wroko makandra nanga a froestan — wan sani di e pasa a froestan di libisma man froestan sani. . . . Mi moesoe bribi taki ala den sani disi ben abi wan koni bigin, taki wan Sma ben meki a doe kon.” A ben moesoe de wan Sma toe di ben broko en ede nanga wi.

Na aparti broedoe sistema

16-18. (a) Na sortoe fasi a broedoe sistema de aparti? (b) Na sortoe bosroiti wi moesoe kon?

16 Prakseri toe foe na aparti broedoe sistema di e tjari njanjan nanga zuurstof na ini a heri skin èn di e kibri wi gi infektie. A boekoe ABC’s of the Human Body e taki foe den redi broedoe cel, wan prenspari pisi foe a sistema disi: „Wán dropoe broedoe abi moro leki 250 miljoen aparti broedoe cel . . . A skin abi kande 25 miljard foe den, nofo foe tapoe fo tennis gron. . . . Njoen cel e kon na ini a presi foe owroewan nanga wan snelheid foe 3 miljoen ini wan sekonde.”

17 Ini a tori foe weti broedoe cel, di de wan tra pisi foe na aparti broedoe sistema, a srefi boekoe disi e froeteri wi: „Ala di soso wán sortoe redi cel de, tokoe foeroe sortoe foe den weti broedoe cel de, èn ibri sortoe man feti na wan difrenti fasi nanga den feti di a skin abi foe feti. Wán sortoe, foe eksempre, e wai dede cel poeroe na pasi. Tra sortoe e meki antistof foe feti nanga virus, e poeroe gifstof noso e njan den bacteria krinkrin.”

18 A de troetroe wan sistema di orga na wan hei fasi èn di e meki wi froewondroe! Wan sani di poti so boen na makandra èn di e gi kibri na so wan finifini fasi, seiker moesoe abi wan lobi-ati orgaman di koni srefisrefi — Gado.

Tra wondroe

19. Fa joe kan teki na ai gersi wrokosani di libisma meki?

19 Foeroe tra wondroe de na ini a libisma skin. Wan foe den na a ai di ben seti na so wan kefalek moi fasi, taki no wan fowtow kamera kan kon na en bakafoetoe. Robert Jastrow, wan sabiman tapoe a kontren foe astronomia, ben taki: „Na ai e sori taki wan sma moesoe de di go denki fa a moesoe seti en; no wan enkri sma di go denki fa foe seti teleskoop ben kan doe en moro boen.” Èn a boekoe Popular Photography e froeteri: „Libisma ai man si finifini sani na ini wan moro bigi kontren leki wan felem kan si. Den e si dri-dimensionaal, nanga wan kefalek bradi oekoe, sondro foe si sani tra fasi, ala di a e tan boeweigi nomo . . . Foe teki a fowtow kamera gersi a libisma ai no de wan sani di e kroederi boen nanga makandra. A libisma ai gersi moro leki wan kefalek njoen supercomputer di abi wan froestan di libisma meki gi en, nanga a man di a man gebroiki bodoi, doe sani esi-esi, nanga fasi foe doe sani di pasa ibri aparaat, computer noso fowtow kamera di libisma meki.”

20. San na wan toe tra froewondroe sani foe a libisma skin?

20 Prakseri toe foe a fasi fa ala den dangra pisi foe a skin e wroko makandra sondro foe wi sabi. Foe eksempre, wi e foeroe wi bere nanga difrenti sortoe njanjan nanga dringi, èn tokoe ete a skin e gebroiki den èn e gi wi krakti. Proeberi foe poti den difrenti sortoe sani dati na ini na oli tank foe wan oto èn loekoe o fara a e go! Dan joe abi a wondroe foe geborte, a meki di wan mama e meki wan moi beibi — wan kopi foe en papa nanga mama — na ini soso neigi moen. Èn san wi kan taki foe a man di wan pikin-nengre foe soso wan toe jari, man leri foe taki wan moeilek tongo?

21. San sma di de reidelek e taki te den e prakseri foe den froewondroe sani foe a skin?

21 Ija, den foeroe dangra sani di kria na ini a libisma skin èn di e meki wi froewondroe, e foeroe wi nanga lespeki. No wan tèknikman ben kan meki den sani disi na a srefi fasi leki fa den de. Den ben kan kon foe densrefi nomo? Kwetikweti. Na presi foe dati, te sma di de reidelek e go prakseri ala den kefalek moi sani foe a libisma skin, dan den e taki soleki fa a psalm singiman ben taki: „Mi sa prèise joe [Gado] foe di joe ben meki mi na wan froewondroe fasi di e gi lespeki frede. Den wroko foe joe moi kefalek.” — Psalm 139:14.

A moro hei Bowman

22, 23. (a) Foe san ede wi moesoe erken taki a Kriaman de? (b) San bijbel nanga reti e taki foe Gado?

22 Bijbel e taki: „Ibriwan hoso habi hem basi, disi ben meki hem; ma da soema, disi ben meki alasani, dati da Gado” (Hebrewsma 3:4, Njoe Testament nanga dem Psalm). Foe di iniwan oso, awansi o sempel a de, moesoe abi wan bowman, dan a moro dangra universum, makandra nanga den foeroe difrenti sortoe libi di de na grontapoe, moesoe abi wan bowman toe. Foe di wi e erken taki sma de di feni fa foe meki sani soleki opolani, telefisi nanga computer, dan wi no moesoe erken toe taki a Sma de di ben gi libisma na ede-tonton foe meki den sortoe sani dati?

23 Bijbel e erken dati èn e kari en „a troe Gado, Jehovah, . . . a Kriaman foe den hemel èn a Gran Sma di ben meki den kon bradi; a Sma di ben bradi grontapoe nanga a njanjan di [grontapoe] e meki gro kon, a Sma di e gi bro na den sma di de na en tapoe” (Jesaja 42:5). Nanga reti bijbel e froeklari: „Joe, Jehovah, ija wi Gado, warti foe kisi a glori nanga a grani nanga a krakti, bika joe ben kria ala sani, èn foe joe wani ede den ben de èn [joe] ben kria [den].” — Openbaring 4:11.

24. Fa wi kan sabi taki wan Gado de?

24 Ija, wi kan sabi taki wan Gado de, nanga jepi foe den sani di a meki. „Bika den eigifasi foe [Gado] di sma no kan si nanga ai, de krin foe si sensi di grontapoe kria, bika den de foe si na ini den sani di [Gado] ben meki.” — Romesma 1:20.

25, 26. Foe san ede wi no kan taki dati, foe di wan sani gebroiki na wan fowtoe fasi, meki a no abi wan mekiman?

25 Taki sma e gebroiki na wan fowtoe fasi wan sani di meki, no wani taki dati a sani no ben abi wan sma di ben meki en. Sma kan gebroiki wan opolani gi afersi foe vrede, leki wan opolani foe tjari sma. Ma den kan gebroiki en toe foe pori sani, leki wan opolani di e trowe bom. Taki den e gebroiki en foe kiri sma, no wani taki dati no wan sma no ben meki en.

26 Na so a de toe, taki foe di so foeroetron libisma doe takroe sani, dan dati no wani taki dati den no ben abi wan Mekiman, taki wan Gado no de. Dati meki nanga reti bijbel e taki: „O a kroektoefasi foe oenoe! Wi moesoe si a patoe-bakriman a srefi leki a tokotoko? Bika a mekisani moesoe taki foe a mekiman foe en: ’A no ben meki mi’? Èn a sani di seti moesoe taki troetroe foe a setiman foe en: ’A no ben sori froestan’?” — Jesaja 29:16.

27. Foe san ede wi kan froewakti taki Gado sa gi piki tapoe den aksi foe wi ini a tori foe pina?

27 A Kriaman sori en koni nanga jepi foe a froewondroe dangrafasi foe den sani di a meki. A sori taki a broko en ede troetroe nanga wi, foe di a meki grontapoe na so wan fasi taki a boen srefisrefi foe wi libi na tapoe, foe di a meki a skin nanga froestan foe wi na so wan wondroe fasi èn foe di a meki someni boen sani gi wi foe wi njan boen foe den. Tweifri no de taki a ben sa sori a srefi sortoe koni nanga sorgoe te a e meki sma kon sabi den piki tapoe den sortoe aksi leki: Foe san ede Gado gi pasi meki pina de? San a sa doe nanga pina?

[Aksi foe a tori disi]

[Prenki na tapoe bladzijde 5]

Grontapoe, nanga a loktoe foe en di e gi kibri, na wan aparti oso di wan lobi-ati Gado ben go denki fa foe seti en gi wi

[Prenki na tapoe bladzijde 6]

Grontapoe ben meki nanga lobi-ati sorgoe, so taki wi ben kan njan boen foe a libi dorodoro

[Prenki na tapoe bladzijde 7]

’Wan ede-tonton abi moro koneksi na ini leki na ini a heri komunikâsi nètwroko na grontapoe.’ — Sabiman tapoe a kontren foe moleculair biologie

[Prenki na tapoe bladzijde 8]

„Na ai e sori taki wan sma moesoe de di go denki fa a moesoe seti en; no wan enkri sma di go denki fa foe seti teleskoop ben kan doe en moro boen.” — Sabiman tapoe a kontren foe astronomia