Go na content

Go na table of contents

A abi trobi troetroe sortoe relisi joe abi

A abi trobi troetroe sortoe relisi joe abi

Kapitel 3

A abi trobi troetroe sortoe relisi joe abi

1. San son sma e bribi foe relisi?

’ALA RELISI boen’, na so foeroe sma e taki. ’Den na difrenti pasi nomo di e tjari sma go na a srefi presi.’ Efoe disi ben de so, dan a no ben sa abi trobi troetroe sortoe relisi joe abi, foe di dati ben sa wani taki, dati Gado e feni ala relisi boen. Ma dati de so?

2. (a) Fa den Fariseiman ben handri nanga Jesus? (b) Soema den Fariseiman ben taki, ben de a tata foe den?

2 Di Jesus Krestes ben de na grontapoe, joe ben abi wan relisi groepoe di sma ben sabi leki den Fariseiman. Den ben seti wan fasi foe anbegi èn den ben bribi taki Gado ben feni dati boen. Tokoe, na a srefi ten den Fariseiman ben e proeberi foe kiri Jesus! Dati meki Jesus ben taigi den: „Oenoe e doe den wroko foe oen tata.” Tapoe dati den ben piki, taki: „Wi abi wán Tata, Gado.” — Johanes 8:41.

3. San Jesus ben taki foe a tata foe den Fariseiman?

3 Gado ben de den tata troetroe? Gado ben feni a fasi fa den ben anbegi, boen? Kwetikweti! Ala di den Fariseiman ben abi den Boekoe foe bijbel èn ben denki taki den ben e waka baka san den Boekoe dati e taki, tokoe Didibri ben kori den. Jesus ben taigi den a sani dati, di a ben taki: „Oenoe kon foe oen tata Didibri, èn oenoe wani doe den lostoe foe oen tata. En ben de wan kiriman di a ben bigin, èn a no ben tanapoe steifi na ini waarheid, . . . en na wan leiman èn a tata foe lei.” — Johanes 8:44.

4. Fa Jesus ben si a relisi foe den Fariseiman?

4 A de krin taki a relisi foe den Fariseiman ben falsi. A ben dini den afersi foe Didibri, no di foe Gado. So boen, na presi foe Jesus ben feni a relisi foe den boen, a ben kroetoe dati. A ben taigi den relisi Fariseiman dati: „Oenoe e sroto a kownoekondre foe hemel gi den sma; bika oensrefi no e go na ini, èn den sma di de na pasi foe go na ini, oenoe no e gi den pasi foe go” (Mateus 23:13). Foe di na anbegi foe den Fariseiman ben falsi, meki Jesus ben kari den, hoigriman nanga takroe sneki. Foe di den ben libi wan takroe libi, meki a ben taki dati den ben de na tapoe a pasi di e go na pori. — Mateus 23:25-33.

5. Fa Jesus ben sori taki den foeroe relisi a no difrenti pasi nomo di e tjari sma go na a srefi presi?

5 So boen, Jesus no ben leri taki ala relisi na difrenti pasi nomo di e tjari sma go na a srefi presi foe kisi froeloesoe. Na ini en barinen Bergitaki, Jesus ben taki: „Pasa go na ini a smara doro; bika bradi èn bigi a pasi de di e tjari sma go na pori, èn foeroe sma de di e pasa go na ini; ma smara a doro de èn smara a pasi de di e tjari sma go na libi, èn pikinso sma de di e feni en” (Mateus 7:13, 14). Foe di moro foeroe sma no e anbegi Gado na a joisti fasi, dan den de na tapoe a pasi di e go na pori. Wan toe sma nomo de na tapoe a pasi di e tjari sma go na libi.

6. San wi kan leri te wi loekoe na anbegi foe a nâsi Israèl?

6 Te wi e loekoe a fasi fa Gado ben handri nanga a nâsi Israèl, dan dati e tjari kon na krin o prenspari a de foe anbegi Gado na a fasi di en e feni boen. Gado ben warskow den Israèlsma foe tan fara foe a falsi relisi foe den nâsi di ben e libi lontoe den (Deuteronomium 7:25). Den sma dati ben gi den pikin foe den leki wan ofrandi na den gado foe den èn den ben teki prati na sekslibi di no krin, soleki homo-sekslibi (Lefitikus 18:20-30). Gado ben komanderi den Israèlsma foe tan fara foe den sortoe libi disi. Te den ben trangajesi Gado èn ben go anbegi tra gado, dan a ben strafoe den (Josua 24:20; Jesaja 63:10). So boen, a ben abi trobi troetroe sortoe relisi den ben abi.

FALSI RELISI NA INI A TEN DISI?

7, 8. (a) Fa den relisi ben de nanga den grontapoefeti? (b) Fa joe denki, taki Gado e prakseri foe den sani di den relisi doe na ini ten foe feti?

7 Fa a de nanga den hondrohondro relisi na ini a ten disi? Kande joe e agri taki foeroe sani di sma e doe na ini a nen foe relisi, Gado no e feni boen. Na ini a ten foe den grontapoefeti foe no so langa pasa, di miljoenmiljoen sma di de na libi now ben man pasa libilibi, den relisi na ala toe sei foe a feti ben gi den sma foe den deki-ati foe kiri. „Kiri den Doisri — kiri den”, na so a biskopoe foe Londen ben taki. Èn na a tra sei foe a feti a gran-biskopoe foe Keulen ben taigi den Doisri: „Wi e komanderi oenoe na ini a nen foe Gado, foe feti te na oen lasti dropoe broedoe gi a grani èn glori foe a kondre.”

8 Na so Katoliksma ben kiri Katoliksma, ala di den relisi fesiman foe den ben feni dati boen, èn Protestantsma ben doe a srefi. A kerki leriman Harry Emerson Fosdick ben piki taki a de so, taki: „Srefi na ini den kerki foe wi, wi ben poti den fetifraga . . . Nanga wan sei foe wi mofo wi ben prèise a Granman foe Vrede èn nanga a tra sei wi ben gi glori na feti.” Fa joe e denki taki Gado e prakseri foe wan relisi, di e taki dati a e doe Gado wani, ma di e gi glori na feti?

9. (a) Fa foeroe sma denki foe den takroedoe di den memre foe difrenti relisi ben doe? (b) Te relisi e meki ensrefi tron wan pisi foe grontapoe, dan na sortoe bosroiti wi moesoe kon?

9 Foe di den memre foe foeroe difrenti relisi ben doe takroedoe na ini a nen foe Gado na ini a heri historia, meki miljoenmiljoen sma na ini a ten disi drai den baka gi Gado nanga Krestes. Den e gi Gado a fowtoe foe den kefalek ogri relisi feti, soleki den feti na mindri den Katoliksma nanga den Moslimsma, san sma e kari den kruistocht, den feti na mindri Moslimsma nanga Hindoesma, nanga den feti na mindri Katoliksma nanga Protestantsma. Den e sori tapoe a kiri foe den djoe na ini a nen foe Krestes, èn na ogri-ati kroetoebangi foe Katolik kerki. Ma, ala di den relisi fesiman, di ben de frantiwortoe foe den kefalek takroedoe disi, ben taki dati Gado ben de den Tata, a no ben de so dan, taki na a srefi fasi den ben de pikin foe Didibri neleki den Fariseiman di Jesus ben kroetoe? Foe di Satan na a gado foe a grontapoe disi, dan wi no moesoe froewakti, taki na en e tiri so srefi den relisi di sma foe grontapoe abi? — 2 Korentesma 4:4; Openbaring 12:9.

10. San na wan toe sani di sma e doe na ini a nen foe relisi, di joe no e feni boen?

10 A no de foe taki, dati na ini a ten disi sma e doe foeroe sani na ini a nen foe relisi, di joe no e denki taki reti. Foeroetron kande joe e jere foe sma di e libi wan hebi hoeroelibi, ma di de lespeki memre foe den kerki foe den. Kande joe sabi relisi fesiman srefi, di abi wan toemoesi takroe fasi foe libi, ma di sma e teki ete leki boen relisi fesiman ini den kerki foe den. Son relisi fesiman taki dati homo-sekslibi nanga foe abi seks sondro foe trow, a no wan fowtoe sani. Ma kande joe sabi, taki bijbel no e taki dati. Te joe loekoe en boen, dan Gado ben strafoe en pipel Israèl nanga dede, foe di den ben doe den sortoe sani disi. Foe a srefi sani ede meki a ben pori Sodom nanga Gomora (Judas 7). Heri esi a sa doe a srefi nanga ala falsi relisi foe a ten disi. Foe a hoeroelibi ede di den relisi disi abi nanga den „kownoe foe grontapoe”, meki bijbel e prenki den leki wan motjo. — Openbaring 17:1, 2, 16.

ANBEGI DI GADO E FENI BOEN

11. San de fanowdoe efoe wi wani taki Gado feni wi anbegi boen?

11 Foe di Gado no e feni ala relisi boen, dan wi moesoe aksi wisrefi: ’Mi e anbegi Gado na a fasi di en e feni boen?’ Fa wi kan sabi dati? A no libisma, ma na Gado na a kroetoeman foe san na troe anbegi. So boen, efoe wi wani taki Gado feni na anbegi foe wi boen, dan na anbegi moesoe abi en roetoe steifi na ini Gado Wortoe foe waarheid, bijbel. Wi moesoe denki a srefi fasi leki a bijbel skrifiman, di ben taki: „Meki den kon feni taki Gado troe, awinsi den kon feni taki ibri sma na wan leiman.” — Romesma 3:3, 4.

12. Foe san ede Jesus ben taki dati Gado no ben feni na anbegi foe den Fariseiman boen?

12 Den Fariseiman foe a fosi jarihondro no ben denki na a fasi dati. Den ben bigin nanga den eigi bribi nanga gwenti èn ben waka baka disi na presi foe waka baka a Wortoe foe Gado. Nanga sortoe bakapisi? Jesus ben taigi den: „Oenoe meki a wortoe foe Gado kon de sondro krakti, foe oen gwenti ede. Oen hoigriman, fa den sani di Jesaja ben taki foe oenoe na profeiti fasi, fiti, di a ben taki: ’A pipel disi e gi mi grani nanga den mofoboeba foe den, ma na ati foe den de fara foe mi. Na foe soso den e tan anbegi mi, foe di den e leri komando foe libisma leki fondamenti leri’” (Mateus 15:1-9; Jesaja 29:13). So boen, efoe wi wani taki Gado feni wi boen, dan a de fanowdoe foe wi de seiker, taki san wi e bribi de ini akroederi nanga den leri foe bijbel.

13. San Jesus ben taki wi moesoe doe meki Gado feni wi boen?

13 A no nofo foe wi taki dati wi e bribi ini Krestes èn dan doe san wi e denki taki reti. A de fanowdoe nomonomo foe wi kon sabi san na a wani foe Gado ini a tori disi. Jesus ben sori disi na ini en Bergitaki, di a ben taki: „A no ala sma di e taigi mi, taki: ’Masra, Masra’, sa go na ini a kownoekondre foe hemel, ma na a sma di e doe a wani foe mi Tata, di de na hemel.” — Mateus 7:21.

14. Foe san ede Jesus ben sa kan si wi leki „wrokoman foe kroektoedoe” ala di wi ben e doe „boen wroko”?

14 Wi ben kan e doe srefi san wi e bribi taki na „boen wroko” èn e doe den sani disi na ini a nen foe Krestes. Ma ala den sani disi no ben sa warti noti, efoe wi no ben doe a wani foe Gado. Wi ben sa de ini a srefi posisi leki den sma di Jesus ben taki moro fara foe den, taki: „Foeroe sma sa taigi mi na a dei dati, taki: ’Masra, Masra, a no na ini joe nen wi ben taki profeititori, èn a no na ini joe nen wi ben poeroe ogri jeje na sma tapoe, èn a no na ini joe nen wi ben doe foeroe krakti wroko?’ Èn tokoe mi sa taigi den na poebliki, taki: Mi no ben sabi oenoe noiti! Oen komoto na mi fesi, oen wrokoman foe kroektoedoe” (Mateus 7:22, 23). Ija, wi kan doe sani di wi e denki taki den boen — sani di kande tra sma e taigi wi tangi èn e prèise wi srefi foe den — ma efoe wi no e doe san Gado e taigi wi taki boen, dan Jesus sa si wi leki „wrokoman foe kroektoedoe”.

15. Foe san ede a de wan koni sani efoe wi waka baka a fasi fa den sma foe Berea foe owroeten ben waka?

15 Foe di foeroe relisi na ini a ten disi no e doe a wani foe Gado, dan wi no kan teki nomo taki den leri foe a relisi organisâsi pe wi de na ini, e kroederi nanga a Wortoe foe Gado. Dati wan relisi e gebroiki bijbel, no e sori ete taki ala den sani di a e leri èn e doe, de na ini bijbel. A de prenspari foe wisrefi go ondrosoekoe efoe disi de so, noso no de so. Den ben prèise sma ini a foto Berea, foe di, baka di a kresten apostel Paulus ben preiki gi den, den ben go ondrosoekoe den Boekoe foe bijbel foe de seiker taki den sani di a ben e froeteri den, ben troe (Tori foe den Apostel 17:10, 11). A relisi di Gado e feni boen, moesoe kroederi na ala fasi nanga bijbel; a no sa teki son pisi foe bijbel, èn poti tra pisi na wan sei. — 2 Timoteus 3:16.

OPREGTIFASI WAWAN NO NOFO

16. San Jesus ben taki foe sori taki opregtifasi wawan no nofo foe Gado feni wan sma boen?

16 Ma kande wan sma sa aksi: ’Efoe wan sma de opregti ini en bribi, dan Gado no sa feni a sma boen, srefi efoe en relisi no boen?’ We, Jesus ben taki dati a no ben sa feni „wrokoman foe kroektoedoe” boen, awinsi den ben bribi taki den ben doe san ben reti (Mateus 7:22, 23). So boen, Gado toe no ben sa feni opregtifasi wawan boen. Wan leisi Jesus ben taigi den bakaman foe en, taki: „A joeroe e kon pe ibri sma di e kiri oenoe, sa denki taki a e doe wan santa diniwroko gi Gado” (Johanes 16:2). Den sortoe kiriman disi foe kresten, kande ben bribi opregti taki den ben e dini Gado nanga a doe disi, ma a de krin taki dati no ben de so. Gado no e feni boen san den ben doe.

17. San Paulus ben doe bifo a ben tron wan kresten ala di a ben de opregti?

17 Bifo na apostel Paulus ben tron wan kresten, a ben abi wan prati ini a kiri di den ben kiri Stefanus. Baka ten a ben soekoe fasi foe kiri moro kresten (Tori foe den Apostel 8:1; 9:1, 2). Paulus ben tjari kon na krin, taki: „Mi ben tan e froefolgoe èn pori a gemeente foe Gado pasa marki èn mi ben e go moro na fesi ini a djoe bribi, moro leki foeroe sma foe a jari foe mi ini mi ras, foe di mi ben abi moro faja gi den gwenti foe den tata foe mi” (Galasiasma 1:13, 14). Ija, Paulus ben de opregti, ma dati no ben meki en relisi boen.

18. (a) Sortoe relisi Paulus ben abi di a ben froefolgoe kresten? (b) Foe san ede Paulus nanga trawan ini en ten ben moesoe kenki a relisi foe den?

18 Na a ten dati, Paulus ben de wan memre foe a djoe relisi seti, di ben trowe Jesus Krestes èn dati meki Gado ben trowe a djoe relisi seti dati toe (Tori foe den Apostel 2:36, 40; Odo 14:12). So boen, foe Gado ben kan feni Paulus boen, dan a ben moesoe kenki en relisi. A ben skrifi toe foe tra sma, di ben abi „faja gi Gado” — sma di ben de opregti, ma di Gado no ben feni boen, foe di a relisi foe den no ben abi en fondamenti tapoe soifri sabi foe den prakseri foe Gado. — Romesma 10:2, 3.

19. San e sori taki den difrenti sortoe relisi leri no kan de waarheid?

19 Ala den difrenti sortoe relisi leri na ini grontapoe no kan de waarheid. Foe eksempre: Noso libisma abi wan sili di e tan na libi, baka te a skin dede, noso den no abi dati. Noso grontapoe sa tan foe têgo, noso a no sa tan foe têgo. Noso Gado sa tjari wan kaba kon na ogridoe, noso a no sa doe dati. Den leri disi nanga foeroe trawan joisti, noso fowtoe. Toe sortoe waarheid no kan de, pe a wan no e kroederi nanga a trawan. A wán noso a trawan troe, ma a no ala toe kan de troe. Te joe e bribi wan sani opregti èn e libi leki fa a bribi dati e taki, dan dati no sa meki a sani boen efoe a fowtoe troetroe.

20. Fa wi kan waka baka a joisti „karta di e sori den pasi” ini a tori foe relisi?

20 Fa joe ben sa firi efoe boeweisi ben gi taki san joe e bribi fowtoe? Foe eksempre, kon wi taki dati joe sidon ini wan oto èn foe a fosi tron joe e rèi go na wan seiker presi. Joe abi wan karta di e sori den pasi, ma joe no teki a ten foe loekoe a karta finifini. Wan sma taigi joe sortoe pasi joe moesoe teki. Joe e froetrow a sma, foe di joe e bribi opregti taki a pasi di a sori joe, joisti. Ma kon wi taki dati a no de so èn wan sma e sori joe tapoe a fowtoe. Èn kon wi taki dati a sma e sori joe nanga joe eigi karta, taki joe de tapoe a fowtoe pasi. Bigimemre noso tranga-ede ben sa tapoe joe foe taki dati a de so, taki joe de na tapoe a fowtoe pasi? Now, efoe nanga na ondrosoekoe foe joe bijbel, joe kon sabi taki joe de na tapoe wan fowtoe relisi pasi, de klari dan foe kenki joe pasi. Tan fara foe a bradi pasi di e go na pori; go na tapoe a smara pasi di e go na libi!

A DE FANOWDOE FOE DOE GADO WANI

21. (a) San de fanowdoe toe, boiti foe sabi a waarheid? (b) San joe sa doe, efoe joe kon sabi taki son sani di joe e doe, Gado no e feni boen?

21 A de prenspari foe sabi den waarheid foe bijbel. Tokoe a sabi disi o de foe soso, efoe joe no e anbegi Gado ini waarheid (Johanes 4:24). Libi leki fa waarheid taki, doe a wani foe Gado, na dati na san e teri. ’Bribi sondro wroko na wan dede sani’, bijbel e taki (Jakobus 2:26). Foe plisi Gado, dan joe relisi no wawan moesoe kroederi krinkrin nanga bijbel, ma moesoe poti go toe na ini ala san joe e doe na ini a libi. Foe dati ede, efoe joe kon sabi taki joe e doe sani di Gado taki dati den fowtoe, dan joe sa de klari foe tjari wan kenki kon na ini joe libi?

22. Foe sortoe winimarki wi kan njan boen foe den now èn na ini a ten di e kon, efoe wi e libi leki fa a troe relisi e taki?

22 Bigi blesi e wakti joe, efoe joe e doe a wani foe Gado. Now kaba joe sa njan boen foe den. Libi leki fa a troe relisi taki, sa meki joe tron wan moro boen sma — wan moro boen man, masra noso papa, wan moro boen oema, wefi noso mama, wan moro boen pikin. A sa meki joe kisi eigifasi foe Gado, di sa meki joe de aparti na mindri tra sma, foe di joe e doe san reti. Ma moro ete, a sa wani taki, dati joe sa man foe kisi den blesi foe têgo libi ini kolokoe èn volmaakti gosontoe na ini a njoen grontapoe foe Gado di sa de wan paradijs (2 Petrus 3:13). Degedege no de ini a tori — a abi trobi troetroe sortoe relisi joe abi!

[Aksi foe a tori disi]

[Prenki na tapoe bladzijde 25]

Joe denki taki den relisi fesiman di ben e proeberi foe kiri Jesus, ben e dini Gado?

[Prenki na tapoe bladzijde 26, 27]

Moro foeroe sma de na tapoe a bradi pasi di e go na pori, Jesus ben taki. Wan toe sma nomo de na tapoe a smara pasi di e go na libi

[Prenki na tapoe bladzijde 28, 29]

„Den e meki bekènti na poebliki taki den sabi Gado, ma nanga den wroko foe den, den e sori taki den no wani sabi en.” — Titus 1:16.

Ini wortoe

Ini doe

[Prenki na tapoe bladzijde 30]

Foe di Paulus ben abi wan tra relisi, meki a ben teki prati na a ston di den ben ston Stefanus, a disipel foe Krestes

[Prenki na tapoe bladzijde 33]

Efoe joe ben de na tapoe a fowtoe pasi, dan joe ben sa meki bigimemre noso tranga-ede tapoe joe foe taki dati a de so?