Go na content

Go na table of contents

A feti foe doe san boen

A feti foe doe san boen

Kapitel 26

A feti foe doe san boen

1. Nanga sortoe toe sani kresten moesoe feti?

SO LANGA leki Satan grontapoe de, kresten moesoe feti foe no kon na ondro na ogri krakti foe en. Na apostel Paulus ben skrifi: „Weri a heri fetisani foe Gado, so taki joe kan tanapoe steifi gi den [triki] foe Didibri” (Efeisesma 6:​11-18). Ma, a feti foe wi no de nanga Satan nanga en grontapoe wawan, ma so srefi toe nanga wi eigi lostoe foe doe san takroe. Bijbel e taki: „A firi foe na ati foe libisma takroe foe sensi en jongoe jari kaba.” — Genesis 8:21; Romesma 5:12.

2. (a) Foe san ede wi abi nofotron wan tranga lostoe foe doe san fowtoe? (b) Foe san ede wi moesoe feti nanga fowtoe lostoe?

2 Leki wan bakapisi foe a sondoe di wi ben kisi foe a fosi libisma Adam, wi ati abi a tranga lostoe kande foe doe san takroe. Ma efoe wi e gi jesi na a tranga lostoe dati, dan wi no sa kisi têgo libi na ini Gado njoen seti. Dati meki wi moesoe feti foe doe san boen. Srefi na apostel Paulus ben abi foe feti so wan feti, soleki fa a ben tjari kon na krin: „Te mi winsi foe doe san boen, san takroe de drape na mi” (Romesma 7:⁠21-23). Joe toe, kan feni a feti disi wan moeilekwan. Sontron wan bigi strei kan de na ini joe. Sortoe bosroiti joe sa teki dan?

3. (a) Sortoe inisei strei foeroe sma abi? (b) Sortoe bijbel waarheid e kon na krin, foe di foeroe sma e doe san fowtoe, ala di den wani doe san boen?

3 Joe kon sabi den kefalek moi pramisi foe Gado di e go foe têgo libi na ondro volmaakti fasi fa sani o de na grontapoe. Joe e poti bribi na den pramisi disi èn joe ben sa wani foe kisi den boen sani disi. So boen, joe sabi taki a de gi joe eigi têgo boen foe dini Gado. Ma kande na ini joe ati joe lostoe sani, di joe sabi taki den takroe. Sontron kande joe abi wan tranga lostoe foe doe hoeroedoe, foe foefoeroe noso foe teki prati na tra fowtoe sani. Son sma di e studeri a boekoe disi, kande nownow e doe den sortoe takroe doe disi, ala di den sabi taki Gado e kroetoe den sani disi. Dati den e doe san fowtoe ala di den e winsi foe doe san boen, e meki a bijbel waarheid kon na krin: „Na ati de moro feradelek leki iniwan tra sani èn a no e loekoe pasa noti.” — Jeremia 17:⁠9.

JOE KAN WINI A FETI

4. (a) Foe soema a e anga efoe a feti o wini noso o lasi? (b) San de fanowdoe foe wini a feti foe doe san boen?

4 Ma disi no wani taki dati wan sma no man basi en tranga lostoe foe doe san fowtoe. Efoe joe wani dati troetroe, dan joe kan gi joe ati tranga, so taki a kan tjari joe na ini wan reti pasi. Ma a de na joe foe doe dati (Psalm 26:​1, 11). No wan tra sma kan wini a feti gi joe. Dati meki na a fosi presi joe moesoe tan teki bijbel sabi, di kan gi joe libi, na ini joe (Johanes 17:⁠3). Ma moro de fanowdoe leki foe poti soso a sabi dati go na ini joe ede. A moesoe soengoe go na ini joe ati toe. San joe e leri moesoe boeweigi joe dipi na ini joe firi, so taki joe sa wani handri troetroe leki fa joe leri.

5. Fa joe kan kisi warderi na ini joe ati gi den wet foe Gado?

5 Ma fa joe kan kisi warderi na ini joe ati gi den wet foe Gado? Joe moesoe go mediteri noso go denki dipi foe den. Foe eksempre, aksi joesrefi: Sani o de troetroe tra fasi efoe mi e gi jesi na Gado? Dan loekoe na a libi foe sma di poti Gado wet na wan sei, soleki a jongoe wenke foe 19 jari di ben skrifi: „Dri tron mi kisi wan siki na mi sjenpresi. A lasti tron a ben kostoe mi a reti foe kisi pikin, bika den ben moesoe poeroe mi moeroe.” A de troetroe wan sari sani foe si ala den problema di e kon te sma e trangajesi den wet foe Gado (2 Samuèl 13:​1-19). Wan oema di ben doe hoeroedoe, ben taki nanga sari na ati: „A no warti srefisrefi a pen nanga a firi foe brokosaka, di trangajesi e tjari kon. Mi e njan pina foe dati now.”

6. (a) Foe san ede meki a prisiri di e kon kande foe a doe foe san takroe, no warti a moeiti? (b) Sortoe libi Moses ben kan abi na ini Egipti?

6 Tokoe joe sa jere sma e taki dati hoeroedoe èn so srefi a droengoe di sma e kon droengoe, nanga a gebroiki foe drug, na wan prisiri sani. Ma a prisiri di den taki dati den abi, na soso foe wan pisi ten. No meki sma kori joe go na ini wan fasi foe libi di sa meki joe lasi troe kolokoe di e tan. Prakseri Moses, di den ben kweki leki „a manpikin foe na oemapikin foe Farao”. A ben libi na ini a goedoe foe a kownoe oso drape na ini na Egipti foe owroeten. Ma bijbel e taki dati, di a ben gro kon bigi, a ben froekisi „foe den handri en nanga a pipel foe Gado takroe na presi foe abi a prisiri foe sondoe di ben de foe wan pisi ten” (Hebrewsma 11:​24, 25). So boen, switi firi noso prisiri ben moesoe de na ini a loesoe fasi foe libi di de teige boen gwenti nanga wet di, soleki fa a sori, ben de na a kownoe oso foe Egipti. Dan foe san ede Moses ben poti ala den sani dati na wan sei?

7. Foe san ede Moses ben poti „a prisiri foe sondoe di ben de foe wan pisi ten” na a kownoe oso foe Egipti na wan sei?

7 Na foe di Moses ben bribi na ini Jehovah Gado. Èn a ben sabi foe wan sani di ben de moro boen leki iniwan prisiri foe sondoe di ben de foe wan pisi ten èn di a ben sa kan abi na ini a kownoe oso foe Egipti. Bijbel e taki: „A ben poti ala en prakseri na tapoe a paiman.” Moses ben mediteri noso ben denki dipi foe den sani di Gado ben pramisi. A ben abi bribi na ini a prakseri foe Gado foe meki wan regtfardiki njoen seti. A bigi lobi nanga sorgoe foe Jehovah gi a libisma famiri ben meri na ati foe en. A no ben de so, taki Moses ben jere noso leisi nomo foe Jehovah. Bijbel e taki: „A ben tan stanfaste neleki a ben si a Sma di wi no kan si” (Hebrewsma 11:​26, 27). Jehovah ben de wan troetroe Sma gi Moses èn so srefi den pramisi foe en foe têgo libi.

8. (a) San wi abi fanowdoe foe wini a feti foe doe san boen? (b) Sortoe fasi foe loekoe sani di wan jongoe sma ben tjari kon na fesi, ben sa boen foe wi abi?

8 Dati de so nanga joe? Joe e si Jehovah leki wan Sma di de troetroe, leki wan Tata di lobi joe? Te joe e leisi foe en pramisi foe têgo libi na ini wan paradijs na grontapoe, joe e si joesrefi drape dan e njan boen foe den blesi disi? Foe wini a feti di wi e feti nanga den foeroe tesi foe doe san fowtoe, dan wi moesoe abi wan krosibei matifasi nanga Jehovah. Èn neleki fa Moses ben doe, na so wi moesoe ’poti ala wi prakseri na tapoe a paiman’. Wan jongoe sma foe 20 jari, di ben tanapoe na fesi a tesi foe doe hoeroedoe, ben loekoe sani leki Moses. A ben taki: „A howpoe foe mi na tapoe têgo libi ben de toemoesi warti foe meki dati go lasi foe soso wan toe momenti foe hoeroedoe.” Dati na a joisti fasi foe loekoe sani, a no so?

LERI FOE DEN FOWTOE FOE TRAWAN

9. Na sortoe fasi kownoe David ben meki wan fowtoe na ini a feti foe doe san boen?

9 Na ini a feti disi joe no moesoe lasi joesrefi noiti, soleki fa a ben pasa nanga kownoe David wan dei. A ben pasa wan dei, taki a ben loekoe komoto na a dak foe en oso èn a ben si te farawe fa a moi Batseiba ben e wasi. Na presi foe a ben drai en fesi poeroe bifo takroe prakseri ben kon na ini en ati, a ben tan e loekoe. A lostoe foe en foe abi seks nanga Batseiba ben kon so tranga taki a ben meki den tjari Batseiba kon na en paleisi. Baka ten, di a ben kon na krin taki Batseiba ben de nanga bere èn David no ben man foe kibri a soetadoe foe den, dan a ben sorgoe taki den ben kiri a man foe Batseiba na ini feti. — 2 Samuèl 11:​1-17.

10. (a) Fa David ben kisi strafoe foe en sondoe? (b) San ben kan jepi David foe no fadon na ini soetadoe?

10 Dati ben de troetroe wan kefalek bigi sondoe. Èn David ben njan pina troetroe foe dati. A no ben kisi hebi kwinsi wawan foe san a ben doe, ma Jehovah ben strafoe en toe nanga problema di ben kon na ini en osofamiri na ini a tra pisi foe en libi (Psalm 51:​3, 4; 2 Samuèl 12:​10-12). Na ati foe David ben de moro feradelek leki a ben froestan; den fowtoe lostoe foe en ben basi en. Baka ten a ben taki: „Loekoe! Nanga fowtoe mi mama ben meki mi nanga foeroe pen, èn ini sondoe mi mama ben kisi bere foe mi” (Psalm 51:⁠5). Ma a takroe sani di David ben doe nanga Batseiba, no ben abi foe pasa. A problema foe en ben de taki a ben tan e loekoe; a no ben tan farawe foe a situwâsi, di ben meki en seks lostoe gi na oema foe wan tra man gro.

11. (a) San wi kan leri foe na ondrofeni foe David? (b) Sortoe sani joe denki, kan wiki „seks lostoe”? (c) Foe sortoe sani wan sma di e gebroiki en froestan e tan farawe foe en, soleki fa wan jongoewan ben taki?

11 Wi kan leri foe na ondrofeni foe David, taki wi moesoe loekoe boen nanga situwâsi di e wiki seks firi di no fiti. Foe eksempre, san o pasa efoe wi e leisi boekoe èn e loekoe telefisi programa nanga felem, di e poti krakti na tapoe seks? Dan makriki den seks lostoe sa kon na loktoe. So boen, tan farawe foe afersi èn prisiriten di e wiki „seks lostoe” (Kolosesma 3:5; 1 Tesalonikasma 4:​3-5; Efeisesma 5:​3-5). No tjari joesrefi go na ini wan situwâsi nanga wan tra sma, san kan tjari joe go ini hoeroedoe. Wan pikin foe 17 jari ben taki den koni wortoe disi: „Iniwan sma kan taki: ’Wi sabi o ten wi moesoe stòp.’ A troe, kande wan sma sabi o ten a moesoe stòp, ma omeni foe den kan doe en toe? A moro boen foe tan farawe foe a situwâsi.”

12. Sortoe eksempre foe Josef wi moesoe hori na prakseri?

12 Efoe David ben hori na eksempre foe Josef na ini prakseri, dan a no ben sa doe noiti a bigi sondoe dati na Gado. Drape na ini Egipti, Josef ben kisi a frantiwortoe foe loekoe na oso foe Potifar. Te Potifar ben gowe, dan a wefi foe en, di ben krasi foe abi seks, ben proeberi foe kori a moi jonkoe man Josef, èn a ben taki: „Kon didon na mi.” Ma Josef ben weigri. Dan na wan boen dei a ben graboe en hori èn ben proeberi foe meki a go didon na en. Ma Josef ben hari ensrefi poeroe èn ben lon gowe. A ben tan gi en ati tranga foe di a no ben e denki foe plisi en eigi seks lostoe, ma a ben e denki na san ben de joisti na ini na ai foe Gado. „Fa mi ben sa kan doe a bigi takroedoe disi èn troetroe sondoe na Gado?” a ben aksi. — Genesis 39:​7-12.

JEPI DI JOE ABI FANOWDOE FOE WINI A FETI

13, 14. (a) San de fanowdoe foe wini a feti disi? (b) Sortoe kenki ben feni presi na den sma ini Korente di ben tron kresten, èn sortoe jepi den ben kisi ini disi? (c) Sortoe sma Paulus nanga Titus ben de fosi?

13 Foe wini a feti disi, dan joe moesoe meki bijbel sabi soengoe go dipi na ini joe ati, so taki a e boeweigi joe foe handri soleki fa joe leri. Ma joe moesoe de makandra nanga a pipel foe Gado toe foe tron wan pisi foe Jehovah en organisâsi di wi kan si. Nanga a jepi dati joe kan kenki, awinsi o dipi joe ben go na ini ogridoe. Na apostel Paulus ben skrifi foe sma di ben kenki na ini na owroe Korente: „No meki sma kori oenoe. No hoeroeman, no kroektoegado-diniman, no soetaman, no man di den e hori gi sani di no fiti, no man di e didon nanga man, no foefoeroeman, no bigi-aiman, no droengoeman, no skempiman, no bidrigiman sa kisi a Kownoekondre foe Gado. Èn tokoe, na dati son wan foe oenoe ben de. Ma oenoe ben wasi kon krin.” — 1 Korentesma 6:​9-11.

14 Prakseri foe dati pikinso! Son wan foe den fositen kresten dati ben de fosi hoeroeman, soetaman, matisma noso homo, foefoeroeman nanga droengoeman. Ma nanga a jepi foe a kresten organisâsi den ben kenki. Na apostel Paulus srefi ben doe takroe sani wan dei (1 Timoteus 1:15). A ben skrifi en kompe kresten Titus: „Bika wan dei wi toe ben de sondro froestan, trangajesi, leki sma di den ben kori èn di ben de srafoe foe difrenti lostoe nanga prisiri.” — Titus 3:⁠3.

15. (a) San e sori taki a no ben de makriki gi Paulus foe doe san boen? (b) Fa wi kan njan boen foe na eksempre foe Paulus?

15 A ben de wan makriki sani gi Paulus foe doe san boen, di a ben tron wan kresten? Nôno. En heri libi langa Paulus ben feti nanga den fowtoe lostoe nanga prisiri, di wan dei a ben de wan srafoe foe den. A ben skrifi: „Mi [e fon] mi skin èn e tjari en leki wan srafoe, so taki, baka te mi preiki gi trawan, den no poti mi na wan sei na a wan noso tra fasi” (1 Korentesma 9:27). Paulus ’no ben meki spotoe nanga ensrefi’. A ben dwengi ensrefi foe doe san boen, srefi te en skin ben wani foe doe san fowtoe. Èn efoe joe e waka na en baka, dan joe kan wini a feti disi toe.

16. Sortoe disiten eksempre kan jepi wi foe wini a feti foe doe san boen?

16 Efoe joe e feni en wan moeilek sani foe wini wan takroe gwenti, dan go na a tra bigi konmakandra di Jehovah Kotoigi sa abi. Sondro degedege a krin fasi foe libi nanga a prisiri foe den sma di de drape sa naki joe ati. Tokoe foeroe foe den sma disi ben de wan dei wan pisi foe a grontapoe disi, pe hoeroedoe, soetadoe, droengoe, homo-sekslibi, smoko, de wan srafoe foe drug, foefoeroe, bidrigifasi, lei, nanga dòbel de wan aladei sani nomo. Foeroe foe den ben doe wan dei den sani disi (1 Petrus 4:​3, 4). So srefi toe, efoe joe de makandra nanga Jehovah Kotoigi na moro pikin gemeente konmakandra, èn disi na wan sani di joe moesoe doe sondro draidrai, dan joe sa de na mindri sma di feti foe wini den srefi takroe doe nanga lostoe di kande joe e feti nownow nanga den. So boen, teki deki-ati! Den e wini a feti foe doe san boen. Joe kan doe dati toe nanga a jepi foe Gado.

17. (a) Sortoe demakandra de fanowdoe foe wini a feti? (b) Foe soema joe kan kisi jepi nanga den problema foe joe?

17 Efoe joe e studeri bijbel wan pisi ten kaba nanga Jehovah Kotoigi, dan sondro degedege joe go kaba na den konmakandra na ini a Kownoekondre zaal. Meki a go di joe e go na den konmakandra disi tron wan gwenti di e go doronomo. Wi alamala abi a deki-ati fanowdoe na jejefasi di wi e kisi foe den sortoe kresten demakandra disi (Hebrewsma 10:​24, 25). Leri sabi den „owroeman” foe a gemeente. A de a frantiwortoe foe den ’foe tjari na ipi foe Gado go na wei’ (1 Petrus 5:​1-3; Tori foe den Apostel 20:28). So boen, no draidrai foe go na den, efoe joe abi jepi fanowdoe foe wini wan gwenti di de kontrari den wet foe Gado. Joe sa si taki den de sma di de nanga lobi-atifasi, nanga switifasi èn di e poti prakseri na tapoe tra sma. — 1 Tesalonikasma 2:​7, 8.

18. Sortoe froewakti foe a ten di e kon e gi tranga foe go doro nanga a feti?

18 Wi de na ondro a druk foe doe san fowtoe, no wawan foe a sei foe Satan grontapoe, ma so srefi foe a sei foe wi eigi sondoefasi. So boen, foe de getrow na Gado na wan aladei feti. Ma kolokoe taki a feti no sa tan go doro foe têgo! Heri esi den sa poeroe Satan na pasi èn a heri ogri grontapoe foe en sa wai poeroe. Dan, na ini Gado njoen seti di de krosibei, regtfardiki fasi o de, di sa meki a pasi foe wi kon moro makriki. Te foe kaba, ala pisi foe sondoe sa komoto èn dan a moeilek feti disi foe doe san boen no sa de fanowdoe moro.

19. Foe san ede joe moesoe de klari foe doe ala san joe man foe plisi Jehovah?

19 Denki ala ten foe den blesi foe a njoen seti dati. Ija, weri „leki wan helm a howpoe foe froeloesoe” (1 Tesalonikasma 5:⁠8). Meki a fasi foe joe de leki di foe a jongoe oema di ben taki: „Mi e denki na ala sani san Jehovah ben doe gi mi èn ben pramisi mi. A no libi mi sondro howpoe. A blesi mi na someni fasi. Mi sabi taki a abi a boen foe mi na prakseri èn mi wani plisi en. Têgo libi warti ibri moeiti.” Efoe wi e feti getrow baka regtfardikifasi, dan ’ala den boen pramisi di Jehovah gi’ na den sma di lobi en, sa kon troe. — Josua 21:45.

[Aksi foe a tori disi]

[Prenki na tapoe bladzijde 219]

Foe di a fasi foe libi foe na Egipti foe owroeten ben tjari prisiri kon, dan foe san ede Moses ben poti en na wan sei?

[Prenki na tapoe bladzijde 220, 221]

David ben tan e loekoe; a no ben tan farawe foe a situwâsi di ben tjari en go na hoeroedoe

[Prenki na tapoe bladzijde 222]

Josef ben lon gowe gi den hoeroedoe fasi foe a wefi foe Potifar