Go na content

Go na table of contents

Bijbel kon troetroe foe Gado?

Bijbel kon troetroe foe Gado?

Kapitel 5

Bijbel kon troetroe foe Gado?

1. Foe san ede a de wan reti sani foe bribi taki Gado ben sa froeteri wi sani foe ensrefi?

JEHOVAH GADO froeteri wi sani foe ensrefi? A froeteri wi san a doe kaba, èn san a abi na prakseri foe doe ete? Wan papa di lobi den pikin foe en, e froeteri den foeroe sani. Èn foe san wi si kaba, dan Jehovah troetroe na wan lobi-ati papa.

2. (a) San na wan toemoesi moi fasi gi Jehovah foe froeteri wi sani foe ensrefi? (b) Sortoe aksi disi e meki kon na fesi?

2 Fa Jehovah ben sa man froeteri sani na libisma, di e libi na foeroe pisi foe grontapoe èn na ini difrenti pisi ten? Wan toemoesi moi fasi fa a ben kan doe dati na foe meki sma skrifi wan boekoe èn dan sorgoe foe ala sma kan kisi en. Bijbel na so wan Boekoe di kon foe Gado? Fa wi man sabi efoe a de so?

NO WAN TRA BOEKOE NO DE LEKI BIJBEL

3. San na wán sani di e meki bijbel de wan aparti boekoe?

3 Efoe bijbel kon troetroe foe Gado, dan wi kan froewakti taki a de a moro aparti boekoe di sma oiti ben skrifi. Dati de so? Ija, èn foe foeroe sani ede meki disi de so. Na a fosi presi, a owroe srefisrefi; joe no ben sa froewakti taki a Wortoe foe Gado gi a heri libisma famiri, ben skrifi no so langa pasa, a no so? Den ben bigin skrifi en na ini Hebrewtongo so wan 3500 jari pasa kaba. Dan moro leki 2200 jari pasa den ben bigin vertaal en na ini tra tongo. Pikinmoro ala sma na grontapoe kan leisi bijbel na ini den eigi tongo na ini a ten disi.

4. Fa joe kan teki den omeni bijbel di meki, gersi nanga di foe tra boekoe?

4 So srefi te joe loekoe den omeni eksemplaar di meki, dan no wan tra boekoe e kon na a bakafoetoe foe bijbel. Joe kan kari wan boekoe wan „best-seller” te soso doesoendoesoen foe en ben meki. Tokoe foeroe miljoenmiljoen bijbel e druk ibri jari. Na ini den jarihondro di pasa, miljardmiljard bijbel meki! Pikinmoro joe no kan feni wan presi na grontapoe, o fara a kan de toe, pe joe no man feni wan bijbel. A no disi joe ben sa froewakti foe wan boekoe di kon troetroe foe Gado?

5. Sortoe moeiti ben doe foe pori bijbel?

5 Wan sani di e meki a prati disi di someni bijbel prati de srefi wan moro aparti sani, na taki feanti proeberi foe pori en. Ma wi no moesoe froewakti taki wan boekoe di kon foe Gado ben sa de a sani di den wrokoman foe Didibri ben sa proeberi foe doe en ogri? A sani disi pasa. Wan ten ben de taki a bron di den ben bron bijbel ben de wan aladei sani, èn den sma di den ben kisi e leisi bijbel, den ben strafoe den foeroetron nanga dede.

6. (a) Tapoe sortoe prenspari aksi bijbel e gi piki? (b) Pe den bijbel skrifiman ben taki, dati den kisi den tori foe den?

6 Joe ben sa froewakti foe wan boekoe di kon foe Gado, dati a ben sa taki foe prenspari sani di wi alamala ben sa wani sabi. ’O pe libi komoto?’ ’Foe san ede wi de djaso?’ ’San a ten di de na wi fesi sa tjari kon?’ na wan toe foe den aksi di a e gi piki na tapoe. Èn bijbel e taki krin, dati den tori di a abi na ini en kon foe Jehovah Gado. Wán bijbel skrifiman ben taki: „A ben de a jeje foe Jehovah di ben meki mi taki nanga mi mofo, èn en wortoe ben de na tapoe mi tongo” (2 Samuèl 23:2). Wan trawan ben skrifi: „Ala den Boekoe foe bijbel Gado ben meki den skrifi den nanga en santa jeje” (2 Timoteus 3:16). Foe di bijbel e taki so krin taki bijbel na a Wortoe foe Gado, a no ben sa de wan koni sani dan, foe ondrosoekoe foe si efoe dati de so?

FA DEN BEN SKRIFI BIJBEL

7. (a) Soema ben skrifi bijbel? (b) Fa sma kan taki dan, dati a de a Wortoe foe Gado?

7 ’Ma, fa bijbel ben kan kon foe Gado efoe libisma ben skrifi en?’ kande joe sa aksi. A troe, taki so wan 40 man ben teki prati na a skrifi foe bijbel. Den man disi ben skrifi troetroe den tori poti na ini bijbel, boiti den Tin Komando di Gado srefi ben skrifi poti na tapoe ston tafra nanga jepi foe en santa jeje di ben wroko wantewante (Exodus 31:18). Ma disi no e meki taki san den ben skrifi no ben de srefisrefi a Wortoe foe Gado. Bijbel e tjari kon na krin: „Gado ben meki libisma taki soleki fa santa jeje ben tjari den” (2 Petrus 1:21). Ija, soleki fa Gado ben gebroiki en makti santa jeje foe meki den hemel, grontapoe nanga ala libisani, na so a ben gebroiki a santa jeje toe foe tiri a skrifi di den ben skrifi bijbel.

8, 9. Sortoe eksempre na ini a ten disi kan jepi wi foe froestan fa Gado ben meki sma skrifi bijbel?

8 Disi wani taki, dati bijbel abi soso wán skrifiman, Jehovah Gado. A ben gebroiki libisma foe skrifi den tori poti, neleki fa wan bisnisman e gebroiki wan sekretarsi foe skrifi wan brifi. A sekretarsi e skrifi a brifi, ma a brifi abi den prakseri nanga idea foe a bisnisman. So boen, a brifi na en brifi, no a brifi foe a sekretarsi, neleki fa bijbel na a Boekoe foe Gado, no a boekoe foe den man di Gado ben gebroiki foe skrifi en.

9 Foe di Gado ben meki a froestan, dan a no ben de wan moeilek sani gi en srefisrefi foe wroko tapoe a froestan foe en foetoeboi foe gi den den tori di den ben moesoe skrifi. Srefi na ini a ten disi wan sma kan sidon na ini en oso èn kisi boskopoe foe wan farawe presi nanga jepi foe wan radio noso wan telefisi. Den sten noso prenki e kon foe boen fara, foe di libisma e gebroiki den natoeroe wet di Gado ben meki. Dati meki a no wan moeilek sani foe froestan taki, komoto foe en farawe tanpresi na hemel, Jehovah ben kan tiri libisma foe skrifi den tori di a ben wani a libisma famiri sabi.

10. (a) Omeni boekoe bijbel abi, èn na ini wan pisi ten foe omeni jari den ben skrifi den? (b) Sortoe spesroetoe prenspari tori e waka lontoe na ini a heri bijbel?

10 A bakapisi ben de wan kefalek moi Boekoe. Te joe loekoe en boen, dan bijbel abi 66 pikin boekoe. A Griki wortoe biblia, di a wortoe „bijbel” kon foe en, wani taki „pikin boekoe”. Den boekoe noso brifi disi ben skrifi na ini wan pisi ten foe 1600 jari, foe 1513 bifo G.T. te 98 G.T. Tokoe ala den bijbel boekoe disi e kroederi nanga makandra foe di den abi soso wán Skrifiman. A srefi prenspari tori, namkoe, taki Jehovah Gado sa tjari regtfardiki fasi fa sani moesoe de, kon baka nanga en kownoekondre, e waka lontoe na ini a heri bijbel. A fosi boekoe, Genesis, e froeteri fa wan paradijs oso ben lasi gowe nanga na opo di sma ben opo densrefi teige Gado, èn a lasti boekoe, Openbaring, e froeteri fa grontapoe sa tron wan paradijs baka nanga a tiri foe Gado. — Genesis 3:19, 23; Openbaring 12:10; 21:3, 4.

11. (a) Na ini sortoe tongo den ben skrifi bijbel? (b) Na ini sortoe toe prenspari pisi bijbel prati, ma san e sori a wánfasi foe den?

11 Den fosi 39 boekoe foe bijbel ben skrifi moro foeroe na ini Hebrewtongo, nanga wan toe pikin pisi na ini Arameisitongo. Den lasti 27 boekoe ben skrifi na ini Grikitongo, a tongo di den sma ben gwenti foe taki di Jesus nanga den bakaman foe en ben de na grontapoe. Den toe prenspari pisi disi foe bijbel, nanga reti den e kari den, den „Hebrew Boekoe foe bijbel” nanga den „Griki Boekoe foe bijbel”. Taki den e kroederi nanga makandra de foe si na ini disi, taki moro leki 365 leisi den Griki Boekoe foe bijbel skrifi pisi teki foe den Hebrew Boekoe foe bijbel èn boiti dati, e sori so wan 375 tron ete go na den.

FA A DOE KON TAKI ALA SMA KAN KISI BIJBEL

12. Foe san ede Jehovah ben meki sma meki kopi foe bijbel?

12 Efoe soso den boekoe di ben skrifi biginbigin ben sa de foe kisi, fa ala sma ben sa man leisi a Wortoe foe Gado dan? Den no ben sa man. Dati meki Jehovah ben seti sani so, taki sma ben meki kopi foe den Hebrew Boekoe foe bijbel di ben skrifi biginbigin (Deuteronomium 17:18). Foe eksempre, bijbel e kari a man Esra „wan koni kopi skrifiman foe a wet foe Moses, di Jehovah, a Gado foe Israèl ben gi” (Esra 7:6). So srefi den ben meki doesoendoesoen kopi foe den Griki Boekoe foe bijbel.

13. (a) San ben de fanowdoe, so taki moro foeroe sma ben kan leisi bijbel? (b) O ten a fosi vertaling foe bijbel ben meki?

13 Joe e leisi Hebrewtongo noso Grikitongo? Efoe dati no de so, dan joe no kan leisi den fositen kopi foe bijbel di ben skrifi nanga anoe, èn di sonwan foe den de te now ete. Foe dati ede, foe joe kan leisi bijbel, dan wan sma ben moesoe poti den wortoe abra na ini wan tongo di joe sabi. A vertaal disi di den e vertaal foe a wan tongo go na ini a trawan, ben meki a kan taki moro sma man leisi a Wortoe foe Gado. Foe eksempre, so wan 300 jari bifo Jesus ben libi na grontapoe, dan Grikitongo ben tron a tongo di moro foeroe sma ben bigin taki. Dati meki den Hebrew Boekoe foe bijbel ben poti abra na ini Grikitongo, wan sani san den ben bigin nanga en na ini 280 bifo G.T. A fositen vertaling disi den ben kari a „Septuaginta”.

14. (a) Foe san ede son relisi fesiman ben doe ala moeiti foe no meki sma vertaal bijbel? (b) San e sori taki den relisi fesiman disi lasi a feti?

14 Baka ten, Latijntongo ben tron na aladei tongo foe foeroe sma, dati meki den ben vertaal bijbel na ini Latijntongo. Ma, di den jarihondro ben e pasa, dan dei foe dei moro pikinso sma ben taki Latijntongo. Moro foeroe sma ben taki tra tongo, soleki Arabiri-, Fransi-, Spanjoro-, Potogisi-, Italian-, Doisri- nanga Ingrisitongo. Wan heri pisi ten den Katolik relisi fesiman ben doe ala moeiti foe meki sma no poti bijbel abra na ini a tongo foe den gewoon sma. Den ben bron sma srefi na postoe efoe den sma ben abi wan bijbel. Den ben doe disi bikasi bijbel ben poeroe den falsi leri nanga takroe doe foe den kon na doro. Ma baka wan pisi ten, den relisi fesiman disi ben lasi a feti, èn sma ben bigin poti bijbel abra na ini foeroe tongo èn ben prati boen foeroe foe en. Na ini a ten disi, sma kan leisi a heri bijbel noso pisi foe en ini moro leki 1700 tongo!

15. Foe san ede a boen foe abi moro njoen bijbel vertaling?

15 Di den jari ben e pasa, dan sma ben meki foeroe difrenti vertaling foe bijbel na ini a srefi tongo. Foe eksempre, na ini Bakratongo wawan joe abi difrenti bijbel vertaling, so srefi na ini Sranantongo toe. Foe san ede? Wán nomo no nofo? We, te den jari e pasa, dan wan tongo e kenki boen foeroe. So boen, efoe joe ben sa teki owroe bijbel vertaling gersi nanga moro njoenwan, dan joe ben sa si den kenki na ini a tongo. Ala di pikinmoro ala ten den e tjari a srefi prakseri kon na fesi, tokoe joe sa si taki den vertaling di den ben druk na ini den jari no so langa pasa, de moro makriki foe froestan. Dati meki wi kan de grantangi foe den njoen bijbel vertaling, foe di den e poti a Wortoe foe Gado abra na ini na aladei tongo foe a ten disi, di de makriki foe froestan.

BIJBEL KENKI?

16. Foe san ede son sma e denki taki bijbel kenki?

16 Ma kande joe sa aksi: ’Fa wi kan de seiker taki den bijbel foe wi na ini a ten disi abi den srefi tori di den bijbel skrifiman ben kisi foe Gado?’ Na ini den hondrohondro jari èn srefi den doesoendoesoen jari di sma ben tan skrifi den bijbel boekoe abra nanga anoe, dan fowtoe no kon na ini? Ija, ma den ben kon feni den fowtoe disi èn ben poti den kon reti baka na ini den disiten vertaling foe bijbel. Na ini a ten disi, den tori de a srefi leki san Gado ben gi den sma di ben skrifi den poti foe a fosi tron. Sortoe boeweisi de foe disi?

17. Sortoe boeweisi de taki bijbel no kenki?

17 We, den jari di ben de na mindri 1947 nanga 1955 den ben feni den lolo san sma sabi leki den Dede Se Lolo. Na mindri den owroe lolo disi joe ben abi kopi foe boekoe foe den Hebrew Boekoe foe bijbel toe. Den lolo disi de foe den jari 100 te go miti 200 bifo Jesus ben gebore. Wan foe den lolo na wan kopi foe a boekoe Jesaja. Bifo den ben feni a lolo disi, dan a moro owroe kopi foe a boekoe Jesaja di ben de foe kisi ini Hebrewtongo, ben de wan di den ben meki pikinmoro 1000 jari baka di Jesus ben gebore. Di den ben teki den toe kopi disi foe Jesaja gersi nanga makandra, dan soso wan toe pikin difrenti ben de na ini den, di moro foeroe foe den ben de pikin difrenti ini a fasi fa den wortoe ben skrifi! Disi wani taki, dati na ini moro leki 1000 jari di sma ben skrifi bijbel abra nanga anoe, troetroe kenki no ben kon!

18. (a) Fa den fowtoe di kopi skrifiman ben meki, ben poti kon reti baka? (b) San wi kan taki foe a soifrifasi foe den Griki Boekoe foe bijbel?

18 Moro leki 1700 owroeten kopi foe den difrenti pisi foe den Hebrew Boekoe foe bijbel de foe kisi. Te wi teki den foeroe boen owroe kopi disi gersi nanga makandra finifini, dan srefi den wan toe fowtoe di den kopi skrifiman ben meki, wi kan feni èn poti kon reti baka. So srefi doesoendoesoen boen owroe kopi de toe foe den Griki Boekoe foe bijbel, di sonwan foe den kopi de pikinmoro foe a ten foe Jesus nanga en apostel. Sir Frederic Kenyon ben taki foe dati ede: „A lasti fondamenti foe iniwan tweifri efoe den Boekoe foe bijbel kon na wi na a fasi soleki fa den ben skrifi den, ben poeroe now na pasi.” — The Bible and Archaeology, bladzijde 288, 289.

19. (a) San na wan eksempre foe a proeberi di sma proeberi foe poti tra sani go na ini bijbel? (b) Fa wi doe sabi taki 1 Johanes 5:7 soleki fa a de foe feni na ini son bijbel vertaling, no moesoe de na ini bijbel?

19 Disi no wani taki, dati moeiti no ben doe foe kenki a Wortoe foe Gado. Den moeiti dati ben doe. Wan aparti eksempre na 1 Johanes 5:7. Na ini a Njoe Testament Nanga dem Psalm tanapoe: „Bikasi drie de, disi de getuige [na ini hemel, vo taki: da Tata, da Woortoe nanga da santa Jeje; èn dem drie de wán. . . .]” Tokoe den wortoe disi no de foe feni na ini no wan foe den moro fositen kopi foe bijbel. Wan sma di ben proeberi foe hori baka gi a leri foe a Dri-wánfasi, ben poti den wortoe disi na tapoe. Foe di a de krin taki den wortoe disi no de troetroe wan pisi foe a Wortoe foe Gado, dan sani ben poti kon reti baka èn den wortoe disi no de foe feni na ini moro njoen bijbel vertaling.

20. Foe san ede wi kan de seiker taki bijbel tan ini wan soifri fasi?

20 So boen, ibri sma di e taki dati bijbel no abi den srefi tori leki di den ben skrifi en biginbigin, nomo no sabi fa sani de troetroe. Jehovah Gado ben sorgoe taki en Wortoe ben tan fri, no wawan foe fowtoe di kopi skrifiman ben meki, ma so srefi foe den moeiti foe tra sma toe foe poti tra sani na tapoe. Bijbel srefi abi a pramisi foe Gado, taki en Wortoe ben sa tan ini wan soifri fasi gi wi na ini a ten disi. — Psalm 12:6; Danièl 12:4; 1 Petrus 1:24, 25; Openbaring 22:18, 19.

BIJBEL TROETROE NA WAARHEID?

21. Fa Jesus ben denki foe a Wortoe foe Gado?

21 Jesus Krestes ben taigi Gado na ini begi: „Joe wortoe na waarheid” (Johanes 17:17). Ma den troe tori e hori baka gi disi? Te wi e ondrosoekoe bijbel finifini, wi e feni dan taki a de waarheid troetroe? Ondrosoekoeman foe historia di studeri bijbel, nofotron ben froewondroe foe a soifrifasi foe bijbel. Bijbel abi aparti nen nanga finifini tori na ini en di boeweisi kan gi taki den de so. Meki wi go loekoe wan toe eksempre.

22-25. San na wan toe eksempre di e sori taki bijbel abi troe historia na ini en?

22 Loekoe den prenki nanga den sani san skrifi na tapoe a tempel skotoe disi na Karnak, Egiptikondre. Den e froeteri fa farao Sisak ben wini a kownoekondre Juda na ini a ten foe a tiri foe Salomo manpikin, Rehabeam, pikinmoro 3000 jari pasa kaba. Bijbel e froeteri foe a srefi sani di pasa. — 1 Kownoe 14:25, 26.

23 Loekoe a ston foe Moabkondre toe. A troetroewan de foe si na ini a Louvre Museum na Parijs, Fransikondre. Den sani san skrifi na tapoe, e froeteri wi foe na opo di kownoe Mesa foe Moabkondre ben opo ensrefi teige Israèl. Bijbel e froeteri so srefi foe a sani disi di pasa. — 2 Kownoe 1:1; 3:4-27.

24 Krinkrin te na joe reti-anoesei, joe e si djaso a watra-olo foe Siloam nanga a mofo foe wan 533 meter langa ondrogron kanari na Jerusalem. Foeroe sma di go loekoe Jerusalem na ini a ten disi, waka pasa na ini a watra foe na ondrogron kanari disi. A de di na ondrogron kanari disi de te now ete, na ete wan boeweisi taki bijbel troe. Fa so? Foe di bijbel e tjari kon na krin, taki kownoe Hiskia ben meki sma meki na ondrogron kanari disi so wan 2500 jari pasa kaba, foe sorgoe taki noti pasa nanga den watra di a ben abi, te wan legre ben hari kon feti nanga den. — 2 Kownoe 20:20; 2 Kroniki 32:2-4, 30.

25 Wan sma di go loekoe na Ingrisi Museum kan si a Nabonidus kroniki, di wan prenki foe en de foe si na a reti-anoesei foe joe. A e froeteri foe a fadon foe a Babilon foe owroeten, soleki fa bijbel e skrifi foe en toe (Danièl 5:30, 31). Ma bijbel e froeteri taki Bèlsasar ben de kownoe foe Babilon na a ten dati. Tokoe a Nabonidus kroniki no e kari srefi a nen foe Bèlsasar. Wan ten ben de srefi, taki ala boekoe foe owroeten di sma ben sabi, ben froeteri taki Nabonidus ben de a lasti kownoe foe Babilon. Dati meki son sma, di ben taki dati bijbel no troe, ben taki dati Bèlsasar noiti ben de èn dati bijbel ben fowtoe. Ma na ini den jari no so langa pasa, den ben feni boekoe foe owroeten di e sori taki Bèlsasar ben de wan manpikin foe Nabonidus èn ben tiri makandra nanga en tata na Babilon na ini a ten dati! Ija, bijbel na waarheid troetroe, soleki fa boen foeroe eksempre e sori.

26. Sortoe boeweisi de taki bijbel de soifri tapoe a kontren foe sabidensi?

26 Tokoe bijbel no abi troe historia nomo na ini en. Ala san a e taki troe. Srefi te a e taki foe tori foe sabidensi, dan a de kefalek soifri. Foe gi soso toe eksempre: Na ini owroeten ala sma ben bribi taki wan sani di joe kan si, ben hori baka gi grontapoe, taki grontapoe ben rostoe na tapoe wan sani, soleki wan kefalek bigi langa man. Tokoe bijbel e froeklari dati Gado ’e anga grontapoe na noti’ èn disi e kroederi krinkrin nanga den troe tori foe sabidensi (Job 26:7). Èn na presi foe taki dati grontapoe plata, soleki fa foeroe sma ben bribi dati na ini a ten di pasa, bijbel e taki dati Gado „e libi na tapoesei foe a lontoe foe grontapoe”. — Jesaja 40:22.

27. (a) San na a moro krakti boeweisi taki bijbel kon foe Gado? (b) Sortoe troe sani den Hebrew Boekoe foe bijbel ben froeteri na fesi foe a Manpikin foe Gado?

27 Ma a moro bigi boeweisi taki bijbel kon troetroe foe Gado, de, taki bijbel e taki soifri na fesi san o pasa na ini a ten di e kon. No wan boekoe di libisma skrifi kan taki soifri na fesi san o pasa ini a historia bifo a pasa; ma bijbel e doe dati. A foeroe nanga soifri profeititori, ija, nanga historia di troetroe skrifi na fesi. Wan toe foe den moro aparti profeititori disi abi foe doe nanga a kon foe a Manpikin foe Gado na grontapoe. Hondrohondro jari na fesi, den Hebrew Boekoe foe bijbel ben taki soifri na fesi taki a Pramisi Manpikin disi ben sa gebore na ini Betlehèm, taki wan njoenwenke ben sa meki en, taki den ben sa tori en foe 30 solfroe moni, taki den ben sa teri en leki den sondari, taki no wan bonjo foe en skin ben sa broko, taki den ben sa iti lot foe en krosi, nanga foeroe, foeroe moro finifini tori. — Mika 5:2; Mateus 2:3-9; Jesaja 7:14; Mateus 1:22, 23; Sakaria 11:12, 13; Mateus 27:3-5; Jesaja 53:12; Lukas 22:37, 52; 23:32, 33; Psalm 34:20; Johanes 19:36; Psalm 22:18; Mateus 27:35.

28. (a) Foe san ede wi kan froetrow na tapoe, taki srefi den bijbel profeititori di no kon troe ete, sa kon troe? (b) Sortoe overtoigi joe o kisi te joe e go doro foe studeri bijbel?

28 Soleki fa a ben kon na krin na ini a fosi kapitel foe a boekoe disi, dan bijbel e taki na fesi toe dati na owroe seti foe sani disi heri esi sa kon na wan kaba èn wan regtfardiki njoen seti sa kon na ini a presi foe en (Mateus 24:3-14; 2 Petrus 3:7, 13). Wi kan bow na tapoe den sortoe profeititori disi di moesoe kon troe ete? We, efoe wan sma ben froeteri joe wan hondro tron kaba san troe, joe ben sa go tweifri na en wantronso efoe a froeteri joe wan njoen sani? Efoe noiti joe ben feni taki a ben taki sani di no troe, joe ben sa bigin foe tweifri na en now? Fa disi no ben sa de nanga reti! Na so wi no abi no wan reide foe tweifri na wan sani di Gado e pramisi ini bijbel. Wi kan froetrow tapoe en Wortoe! (Titus 1:2) Te joe e go doro foe studeri bijbel, dan joe toe sa kisi na overtoigi moro nanga moro taki bijbel kon troetroe foe Gado.

[Aksi foe a tori disi]

[Prenki na tapoe bladzijde 49]

Gado ben gebroiki libisma foe skrifi bijbel, neleki fa wan bisnisman e gebroiki wan sekretarsi foe skrifi wan brifi

[Prenki na tapoe bladzijde 50]

Son relisi fesiman ben doe ala moeiti foe gewoon sma no abi bijbel, èn ben bron den sma srefi na postoe efoe den ben abi wan bijbel

[Prenki na tapoe bladzijde 52, 53]

Dede Se Lolo foe Jesaja

[Prenki na tapoe bladzijde 54, 55]

Tempel skotoe na Karnak, Egiptikondre

[Prenki na tapoe bladzijde 55]

Ston foe Moabkondre

[Prenki na tapoe bladzijde 55]

Nabonidus kroniki

[Prenki na tapoe bladzijde 55]

A mofo foe na ondrogron kanari foe Hiskia nanga a watra-olo foe Siloam