Go na content

Go na table of contents

Feni seikerfasi na mindri a pipel foe Gado

Feni seikerfasi na mindri a pipel foe Gado

Kapitel 17

Feni seikerfasi na mindri a pipel foe Gado

1, 2. Fa a situwâsi foe a libisma famiri de leki di foe sma di de na ini wan kontren pe wan bigi winti pori ala sani?

KON meki wi taki dati wan ogri bigi winti pori a kontren pe joe e libi. Joe oso broko krinkrin, èn joe lasi ala den sani di joe ben abi. Njanjan no de nofo. A gersi leki howpoe no de. Dan, sondro foe joe froewakti disi, sani foe jepi joe doro. Den e gi njanjan nanga krosi pasa marki. Den e bow wan njoen oso gi joe. A de seiker taki joe ben sa de nanga tangi gi a sma di ben sorgoe taki joe kisi den sani disi.

2 Wan sani di wi kan teki gersi a situwâsi disi e pasa na ini a ten disi. Neleki a bigi winti dati, na so na opo di Adam nanga Eva opo densrefi teige Gado ben tjari wan bigi pori kon gi a libisma famiri. A Paradijs foe a libisma famiri ben lasi. Sensi a ten dati, libisma tirimakti no ben man kibri sma gi feti, takroedoe nanga kroektoedoe. Relisi meki taki ipi-ipi sma e angri foe gosontoe njanjan na jejefasi. Ma foe taki en na jejefasi, Jehovah Gado e gi njanjan, krosi nanga oso nownow. Fa a e doe dati?

„A GETROW ÈN KONI SRAFOE”

3. Fa Jehovah seti sani foe jepi a libisma famiri èn sortoe eksempre e sori dati?

3 A gwenti de taki sani foe jepi sma e prati nanga jepi foe wan seti di orga, èn na a srefi fasi Jehovah gi jepi na jejefasi na en pipel. Foe eksempre, so wan 1500 jari langa den Israèlsma ben de „a gemeente foe Jehovah”. Na mindri den joe ben abi sma di ben de leki a seti di Jehovah ben gebroiki foe leri sma a Wet foe en (1 Kroniki 28:8; 2 Kroniki 17:7-9). Na ini a fosi jarihondro G.T., Jehovah ben seti a kresten organisâsi. Den ben opo gemeente, èn den ben wroko na ondro a tiri foe wan tiri skin pe apostel nanga owroeman ben de na ini (Tori foe den Apostel 15:22-31). Na so a de toe na ini a ten disi, taki Jehovah e handri nanga en pipel nanga jepi foe wan groepoe di orga. Fa wi doe sabi disi?

4. Soema sori foe de „a getrow èn koni srafoe” na ini a ten disi, èn fa den sani di Gado seti na jejefasi, de foe kisi?

4 Jesus ben taki, dati na a ten foe en denoja ini Kownoekondre makti, den ben sa feni „a getrow èn koni srafoe” e gi den bakaman foe En „njanjan na a reti ten” (Mateus 24:45-47). Di Jesus ben poti leki Kownoe na hemel na ini 1914, soema ben sori foe de a „srafoe” disi? A no ben de den tiriman foe krestenhèit kwetikweti. Moro foeroe den ben foeroe na ede foe den ipi foe den nanga propaganda di ben horibaka gi a tiri foe den eigi kondre na ini a Fosi Grontapoefeti. Ma a groepoe foe troe kresten di ben salfoe nanga a santa jeje foe Gado èn di ben de wan pisi foe san Jesus ben kari a „pikin ipi”, ben prati a joisti njanjan na jejefasi na a reti ten (Lukas 12:32). Den salfoe kresten disi ben preiki a Kownoekondre foe Gado na presi foe preiki den tiri foe libisma. A bakapisi foe dati ben de taki na ini ala den jari di pasa, miljoenmiljoen regtfardiki „tra skapoe” moksi densrefi nanga a salfoe „srafoe” foe libi akroederi a troe relisi (Johanes 10:16). Nanga jepi foe a ’getrow srafoe’ nanga en disiten Tiri Skin, Gado e tiri en pipel di orga, foe meki taki njanjan, krosi, nanga kibripresi na jejefasi de foe kisi gi ala sma di wani abi den sani disi.

’NJANJAN NA A RETI TEN’

5. Sortoe situwâsi na jejefasi de na grontapoe na ini a ten disi, ma san Jehovah e doe na disi?

5 Jesus ben taki: „Libisma no moesoe libi foe brede wawan, ma foe ibri wortoe di komoto na Jehovah mofo” (Mateus 4:4). Ma na wan sari sani taki moro foeroe foe den sma no e poti prakseri na tapoe den wortoe di Gado taki. Soleki fa Amos, a profeiti foe Jehovah ben taki na fesi, dan „angriten [de], no foe brede, èn wan dreiwatra [de], no foe watra, ma foe a jere di sma e jere den wortoe foe Jehovah” (Amos 8:11). Srefi troetroe kerkisma e dede foe angri na jejefasi. Tokoe a wani foe Jehovah na taki „ala sortoe sma moesoe kisi froeloesoe èn kon na wan soifri sabi foe a waarheid” (1 Timoteus 2:3, 4). Foe dati ede meki a e sorgoe gi njanjan na jejefasi pasa marki. Ma pe wi kan kisi dati?

6. Fa Jehovah gi en pipel njanjan na jejefasi na ini ten di pasa?

6 Na ini a heri historia Jehovah prati njanjan na jejefasi gi en pipel leki wan groepoe (Jesaja 65:13). Foe eksempre, den priester foe Israèl ben tjari mansma, oemasma nanga pikin-nengre kon makandra foe gi den leri ini a Wet foe Gado leki wan groepoe (Deuteronomium 31:9, 12). Na ondro a tiri foe a tiri skin, den fosi jarihondro kresten ben orga gemeente èn ben hori konmakandra foe gi ala sma leri nanga deki-ati (Romesma 16:5; Fileimon 1, 2). Jehovah Kotoigi e waka baka na eksempre disi. Joe e kisi wan switi kari foe go na ala den konmakandra foe den.

7. San a go di wan sma e go doronomo na den kresten konmakandra abi foe doe nanga sabi èn nanga bribi?

7 A no de foe taki, dati kande joe leri foeroe kaba na ini joe persoonlijk studie foe bijbel. Kande wan Kotoigi jepi joe (Tori foe den Apostel 8:30-35). Ma joe ben sa kan agersi a bribi foe joe nanga wan prani di sa kon drei èn dede efoe joe no e sorgoe boen gi en. Foe dati ede, joe moesoe kisi a joisti njanjan na jejefasi (1 Timoteus 4:6). Kresten konmakandra e sorgoe gi wan programa foe gi leri doronomo, foe gi joe njanjan na jejefasi èn foe jepi joe foe tan gro ini bribi ala di joe teki moro sabi foe Gado. — Kolosesma 1:9, 10.

8. Foe san ede wi kisi deki-ati foe go na den konmakandra foe Jehovah Kotoigi?

8 Konmakandra abi wan tra toemoesi prenspari marki. Paulus ben skrifi: „Meki wi poti prakseri na tapoe makandra foe gi makandra tranga foe sori lobi èn foe doe toemoesi boen wroko, foe no libi den konmakandra di wi abi nanga makandra” (Hebrewsma 10:24, 25). A Griki wortoe di vertaal nanga „foe gi tranga” wani taki „foe srapoe”. Wan bijbel odo e taki: „Nanga isri, isri srefi e kon srapoe. Na so wan man e srapoe a fesi foe wan trawan” (Odo 27:17). Wi alamala moesoe tan ’srapoe wisrefi’. A druk foe grontapoe di wi e firi ala dei kan swaki a bribi foe wi. Te wi e go na den kresten konmakandra, dan drape wi e gi makandra deki-ati (Romesma 1:11, 12). Den memre foe a gemeente e waka baka a froemane foe na apostel Paulus foe „tan trowstoe makandra èn bow makandra”, èn den sortoe sani disi e srapoe a bribi foe wi (1 Tesalonikasma 5:11). A de di wi de doronomo na den kresten konmakandra e sori toe taki wi lobi Gado èn e gi wi okasi foe prèise en. — Psalm 35:18.

’WERI LOBI GI OENSREFI LEKI WAN KROSI’

9. Fa Jehovah gi na eksempre fa sma moesoe sori lobi?

9 Paulus ben skrifi: „Weri lobi gi oensrefi leki wan krosi, bika a de wan volmaakti banti foe wánfasi” (Kolosesma 3:14). Jehovah sorgoe na wan moi fasi foe a krosi disi gi wi. Na sortoe fasi? Kresten kan sori lobi foe di a de wan foe den froktoe di Gado gi èn di e kon foe Jehovah en santa jeje (Galasiasma 5:22, 23). Jehovah ensrefi sori a moro bigi lobi foe di a ben seni en wan-enkri gebore Manpikin so taki wi ben sa kan kisi têgo libi (Johanes 3:16). A moro spesroetoe fasi disi foe sori lobi, ben gi wi wan eksempre fa foe sori na eigifasi disi. „Efoe disi na fa Gado ben lobi wi,” na apostel Johanes ben skrifi, „dan wisrefi de froeplekti foe lobi makandra.” — 1 Johanes 4:11.

10. Fa wi kan abi wini foe „a heri gemeenschap foe brada”?

10 A go di joe e go na den konmakandra na a Kownoekondre zaal sa gi joe wan toemoesi moi okasi foe sori lobi. Drape joe sa miti foeroe difrenti sma. Tweifri no de taki foeroe foe den sa hari joe wantewante. A no de foe taki, dati persoonlijkheid foe sma e difrenti srefi na mindri den sma di e dini Jehovah. Kande joe ben wai pasi gi sma fosi di no ben lobi a srefi sani di joe lobi noso di no ben abi a srefi eigifasi leki joe. Ma kresten moesoe „abi lobi gi a heri gemeenschap foe brada” (1 Petrus 2:17). Foe dati ede, meki a tron joe marki foe kon sabi den sma na ini a Kownoekondre zaal — srefi sma di a jari foe den, a persoonlijkheid foe den, a ras foe den noso a skoro di den kisi, e difrenti kande foe di foe joe. Kande joe sa kon si taki ibriwan sma abi wan eigifasi di e hari joe.

11. Foe san ede den difrenti persoonlijkheid na mindri a pipel foe Jehovah no moesoe broeja joe?

11 Den difrenti persoonlijkheid na ini a gemeente no moesoe broeja joe. Foe gi wan eksempre: Kon meki wi taki dati foeroe wagi e rij sei joe na tapoe wan pasi. A no alamala e rij a srefi snelheid, èn a no alamala foe den boen a srefi. Wan toe foe den rij foeroe kilometer kaba, ma neleki joe, trawan bigin rij no so langa pasa. Ma awansi den difrenti disi de, den alamala e rij go na a srefi sei. A de a srefi nanga ibri sma di de na ini wan gemeente. A no alamala gaw a srefi foe kweki kresten eigifasi. Moro fara, a no alamala de na ini a srefi situwâsi na skinsei noso na emotioneelsei. Son wan foe den dini Jehovah foeroe jari kaba; trawan bigin no so langa pasa. Ma tokoe den alamala e teki waka a srefi pasi go na têgo libi, ’na wan joisti fasi ini a srefi memre èn ini a srefi fasi foe prakseri’ (1 Korentesma 1:10). Foe dati ede, soekoe den tranga eigifasi na presi foe soekoe den swaki eigifasi foe den wan na ini a gemeente. Efoe joe e doe dati, dan a sa waran joe ati, bika joe sa kon froestan taki Gado de troetroe na mindri den sma disi. Èn disi na seiker pe joe wani de. — 1 Korentesma 14:25.

12, 13. (a) San joe kan doe te wan sma na ini a gemeente e afrontoe joe? (b) Foe san ede a de prenspari foe no hori sma na ati?

12 Foe di ala libisma de onvolmaakti, dan wanwan leisi wan sma na ini a gemeente e taki noso e doe wan sani kande di e meki joe mândi (Romesma 3:23). A disipel Jakobus ben skrifi leki fa a de: „Wi alamala e naki foetoe foeroe leisi. Efoe wan sma no e naki foetoe ini wortoe, a sma dati na wan volmaakti sma” (Jakobus 3:2). San joe sa go doe efoe wan sma e afrontoe joe? Wan odo foe bijbel e taki: „Na inzicht foe wan libisma, foe troe e meki taki a no e kisi atibron esi-esi, èn a de wan moi sani foe en sei foe no poti prakseri tapoe fowtoe” (Odo 19:11). Foe abi inzicht wani taki foe loekoe wan situwâsi moro fini, foe froestan foe san ede wan sma e taki noso e handri na wan bepaalde fasi. Moro foeroe foe wi e gebroiki foeroe inzicht foe soekoe wan reide gi den fowtoe foe wi. Foe san ede wi no e gebroiki en toe foe froestan den onvolmaakti fasi foe tra sma èn tapoe den? — Mateus 7:1-5; Kolosesma 3:13.

13 No frigiti noiti taki wi moesoe gi trawan pardon efoe wisrefi wani kisi pardon foe Jehovah (Mateus 6:9, 12, 14, 15). Efoe wi e libi soleki fa a waarheid e taki, dan wi sa handri nanga trawan na wan lobi fasi (1 Johanes 1:6, 7; 3:14-16; 4:20, 21). Foe dati ede, efoe joe kisi wan problema nanga wan sma na ini a gemeente, loekoe boen taki joe no e hori a sma na ati. Efoe joe weri lobi leki wan krosi, dan joe sa meki moeiti foe loesoe a problema èn joe no sa draidrai foe aksi pardon efoe joe afrontoe wan sma. — Mateus 5:23, 24; 18:15-17.

14. Sortoe eigifasi wi moesoe weri leki wan krosi gi wisrefi?

14 A krosi foe wi na jejefasi moesoe abi tra eigifasi toe di abi foeroe foe doe nanga lobi. Paulus ben skrifi: „Weri gi joesrefi leki wan krosi, safoe firi foe sari-atifasi, switifasi, sakafasi foe jeje, safri-atifasi, nanga langa pasensi.” Den eigifasi disi di abi lobi na ini, de wan pisi foe a „njoen persoonlijkheid” di kon foe Gado (Kolosesma 3:10, 12). Joe sa meki moeiti foe weri den sani disi leki wan krosi gi joesrefi? Spesroetoe efoe joe weri bradafasi foe lobi leki wan krosi gi joesrefi, dan joe sa abi wan marki di e meki sma kon sabi den disipel foe Jesus, bika a ben taki: „Nanga disi ala sma sa sabi taki oenoe na mi disipel, efoe oenoe abi lobi na oen mindri.” — Johanes 13:35.

WAN PRESI FOE KISI SEIKERFASI

15. Fa a gemeente de leki wan kibripresi?

15 A gemeente de so srefi leki wan kibripresi, wan presi pe joe kan lon kisi kibri èn pe joe kan firi joesrefi seiker. Na ini a gemeente joe sa feni opregti sma di e meki moeiti foe doe san boen ini Gado ai. Foeroe foe den tapoe nanga a srefi ogridoe nanga ogri fasi di kande joe e feti foe wini den (Titus 3:3). Den kan jepi joe, bika bijbel e taigi wi foe „tan tjari den lai foe makandra” (Galasiasma 6:2). A no de foe taki, dati foe feti na baka wan fasi foe libi di e tjari joe go na têgo libi, na joe eigi frantiwortoe te foe kaba (Galasiasma 6:5; Filipisma 2:12). Ma Jehovah gi a kresten gemeente leki wan toemoesi boen jepisani foe gi jepi èn foe horibaka gi wi. Awansi omeni den problema foe joe e kwinsi joe kande, tokoe wan warti jepisani de gi joe — wan lobi gemeente di sa horibaka gi joe na ini ten foe kwinsi noso pina. — Teki gersi Lukas 10:29-37; Tori foe den Apostel 20:35.

16. Sortoe jepi den gemeente owroeman e gi?

16 Na mindri den sma di de foe gi joe jepi, joe abi „presenti ini man” — gemeente owroeman noso opziener di den poti na wroko èn di de klariklari foe wei na ipi nanga faja (Efeisesma 4:8, 11, 12; Tori foe den Apostel 20:28; 1 Petrus 5:2, 3). Jesaja ben profeteri foe den: „Èn ibriwan moesoe sori taki a de leki wan kibripresi gi a winti èn wan kibripresi gi hebi alen, leki kriki ini wan kondre sondro watra, leki a kowroe foe wan hebi stonbergi di de leti-opoe ini wan kondre di drei.” — Jesaja 32:2.

17. (a) Sortoe jepi Jesus ben wani gi spesroetoe? (b) Sortoe sani Gado ben pramisi foe seti gi en pipel?

17 Di Jesus ben de na grontapoe, den relisi fesiman no ben gi tiri na wan lobi fasi èn disi ben de wan sari. A fasi fa sani ben de nanga a pipel, ben naki en ati troetroe èn a ben wani jepi den spesroetoe na jejefasi. Jesus ben sari gi den foe di ’sma ben foefoeroe den èn den ben panja leki skapoe sondro herder’ (Mateus 9:36). Disi na troetroe wan boen fasi foe taki foe a disiten situwâsi foe foeroe sma di e ondrofeni problema di e kwinsi den, di no abi no wan sma pe den kan go foe kisi jepi na jejefasi nanga trowstoe! Ma a pipel foe Jehovah abi jepi na jejefasi, bika a ben pramisi: „Na tapoe den mi sa opo herder di sa tiri den troetroe; èn den no sa frede moro, èn sma no sa naki den nanga ogri frede, èn no wan foe den no sa misi.” — Jeremia 23:4.

18. Foe san ede wi moesoe go na wan owroeman efoe wi abi jepi na jejefasi fanowdoe?

18 Leri sabi den owroeman di poti na wroko na ini a gemeente. Den abi foeroe ondrofeni ini a gebroiki di den e gebroiki a sabi foe Gado, bika den doro den markitiki gi opziener di skrifi na ini bijbel (1 Timoteus 3:1-7; Titus 1:5-9). No draidrai foe go na wan foe den efoe joe abi jepi na jejefasi fanowdoe foe wini wan gwenti noso wan eigifasi di de kontrari san Gado e aksi foe wi. Joe sa si taki den owroeman e waka na baka a froemane foe Paulus: „Taki na wan fasi foe trowstoe den sili di brokosaka, jepi den swakiwan, abi langa pasensi nanga alamala.” — 1 Tesalonikasma 2:7, 8; 5:14.

NJAN BOEN FOE SEIKERFASI NANGA A PIPEL FOE JEHOVAH

19. Sortoe blesi Jehovah e gi den wan di e soekoe seikerfasi na ini na organisâsi foe en?

19 Ala di wi e libi now na ini onvolmaakti situwâsi, tokoe Jehovah e gi wi njanjan, krosi nanga kibripresi na jejefasi. A no de foe taki, dati wi moesoe wakti tapoe a pramisi njoen grontapoe foe Gado so taki wi kan ondrofeni den winimarki foe wan troetroe paradijs. Ma den sma di de wan pisi foe na organisâsi foe Jehovah, e njan boen nownowde foe a seikerfasi foe wan paradijs na jejefasi. Esekièl ben taki na fesi ini a tori foe den: „Foe troe, den sa tan ini seikerfasi sondro foe wan sma e meki den beifi.” — Esekièl 34:28; Psalm 4:8.

20. Fa Jehovah sa pai wi baka gi iniwan sani di wi e òfer kande foe na anbegi foe en ede?

20 Troetroe wi kan de nanga tangi dati na wan lobi fasi Jehovah e seti sani na jejefasi nanga jepi foe en Wortoe nanga en organisâsi! Kon krosibei na a pipel foe Gado. No tapoe foe doe disi foe di joe frede foe san mati noso famiriman e denki kande foe joe foe di joe e teki a sabi foe Gado na ini joe. Kande son sma no e feni en boen taki joe e moksi joesrefi nanga den Kotoigi foe Jehovah èn e go na den konmakandra na a Kownoekondre zaal. Ma Gado sa pai joe baka bogobogo gi iniwan sani di joe òfer foe na anbegi foe en ede (Maleaki 3:10). Boiti dati, Jesus ben taki: „No wan sma libi oso noso brada noso sisa noso mama noso papa noso pikin noso pranigron foe mi ede èn foe a boen njoensoe ede, di no sa kisi hondro tron na ini a pisi ten disi, oso nanga brada nanga sisa nanga mama nanga pikin nanga pranigron, makandra nanga froefolgoe, èn na ini a seti foe sani di e kon, têgo libi” (Markus 10:29, 30). Ija, awansi san joe libi na baka noso moesoe ondrofeni, joe kan feni prisiri matifasi nanga seikerfasi na jejefasi na mindri a pipel foe Gado.

ONDROSOEKOE A SABI FOE JOE

Soema na „a getrow èn koni srafoe”?

Sortoe sani Jehovah seti foe gi wi njanjan na jejefasi?

Fa den wan na ini a kresten gemeente kan jepi wi?

[Aksi foe a tori disi]

[Wan prenki di e tapoe heri bladzijde 165]