Go na content

Go na table of contents

Na anbegi foe soema Gado e feni boen?

Na anbegi foe soema Gado e feni boen?

Kapitel 5

Na anbegi foe soema Gado e feni boen?

1. San wan Samaria oema ben wani sabi ini a tori foe anbegi?

OITI joe aksi joesrefi: ’Na anbegi foe soema Gado e feni boen?’ Kande so wan aksi ben kon na ini a prakseri foe wan seiker oema di a ben taki nanga Jesus Krestes krosibei foe a bergi Gerisim na Samaria. Na oema ben e poti prakseri na tapoe wan difrenti na mindri na anbegi foe den Samariasma nanga di foe den djoe, èn a ben taki: „Den fositen tata foe wi ben anbegi na tapoe a bergi disi; ma oenoe e taki dati Jerusalem na a presi pe sma moesoe anbegi [Gado]” (Johanes 4:20). A ben de so, taki Jesus ben taigi a Samaria oema taki Gado e feni ala fasi foe anbegi boen? Noso a ben taki dati spesroetoe sani de fanowdoe foe plisi Gado?

2. San Jesus ben taki di a ben piki a Samaria oema?

2 Na onfroewakti piki foe Jesus ben de: „A joeroe e kon te no na tapoe a bergi disi noso na Jerusalem oenoe sa anbegi a Tata” (Johanes 4:21). Wan langa pisi ten kaba den Samariasma ben frede Jehovah èn ben anbegi tra gado na tapoe a bergi Gerisim (2 Kownoe 17:33). Now Jesus Krestes ben taki dati no a presi dati noso Jerusalem ben sa de prenspari ini a troe anbegi.

ANBEGI NANGA JEJE ÈN NANGA WAARHEID

3. (a) Foe san ede den Samariasma no ben sabi Gado troetroe? (b) Fa getrow djoe nanga tra sma ben kan kon sabi Gado?

3 Jesus ben go doro foe taigi a Samaria oema: „Oenoe e anbegi san oenoe no sabi; wi e anbegi san wi sabi, bika froeloesoe e bigin na den djoe” (Johanes 4:22). Den Samariasma ben abi falsi relisi prakseri èn den ben teki soso den fosi feifi boekoe foe bijbel leki boekoe di skrifi nanga jepi foe santa jeje, èn den ben teki den boekoe disi soso nanga a tekst di densrefi ben kenki, di sma sabi leki a Pentateuch foe Samaria. Foe dati ede, den no ben sabi Gado troetroe. Ma den djoe ben abi sabi foe den Boekoe foe bijbel (Romesma 3:1, 2). Den Boekoe foe bijbel ben gi getrow djoe nanga iniwan tra sma di ben sa arki, san den ben abi fanowdoe foe sabi Gado.

4. San djoe nanga Samariasma ben moesoe doe efoe den ben wani taki Gado feni na anbegi foe den boen, soleki fa Jesus ben taki?

4 Te joe loekoe en boen, dan Jesus ben sori taki den djoe nanga den Samariasma ben sa moesoe kenki a fasi fa den ben anbegi Gado, so taki den ben kan plisi Gado. A ben taki: „A joeroe e kon, èn de now, taki den troe anbegiman sa anbegi a Tata nanga jeje èn nanga waarheid, bika foe troe, a Tata e soekoe den sortoe sma disi foe anbegi en. Gado na wan Jeje, èn den sma di e anbegi en, moesoe anbegi en nanga jeje èn nanga waarheid” (Johanes 4:23, 24). Wi moesoe anbegi Gado „nanga jeje”, èn wan ati di foeroe nanga bribi èn nanga lobi moesoe boeweigi wi foe doe dati. Wi kan anbegi Gado „nanga waarheid”, foe di wi e studeri a Wortoe foe en, bijbel, èn foe di wi e anbegi en akroederi a waarheid foe en di a tjari kon na krin. Joe e angri foe doe dati?

5. (a) San „anbegi” wani taki? (b) San wi moesoe doe efoe wi wani taki Gado e feni a fasi fa wi e anbegi boen?

5 Jesus ben poti krakti na tapoe taki Gado wani troe anbegi. Disi e sori taki fasi foe anbegi de di Jehovah no e feni boen. Foe anbegi Gado wani taki dati wi e gi en lespeki grani èn e doe santa diniwroko gi en. Efoe joe ben wani sori grani na wan makti tiriman, dan kande joe ben sa e angri foe dini en èn foe doe sani di ben sa plisi en. Dan seiker wi wani plisi Gado. Foe dati ede, na presi foe taki nomo: ’A relisi foe mi boen gi mi’, wi moesoe de seiker taki na anbegi foe wi e doro den markitiki foe Gado.

DOE A WANI FOE A TATA

6, 7. Foe san ede Jesus no e erken son sma di e taki dati den na disipel foe en?

6 Meki wi go leisi Mateus 7:21-23 èn loekoe efoe wi kan sori soifri na wan prenspari penti di e sori efoe Gado e feni ala fasi foe anbegi boen. Jesus ben taki: „A no ala sma di e taigi mi, taki: ’Masra, Masra’, sa go na ini a kownoekondre foe hemel, ma na a sma di e doe a wani foe mi Tata, di de na hemel. Foeroe sma sa taigi mi na a dei dati, taki: ’Masra, Masra, a no na ini joe nen wi ben taki profeititori, èn a no na ini joe nen wi ben poeroe ogri jeje na sma tapoe, èn a no na ini joe nen wi ben doe foeroe krakti wroko?’ Èn tokoe mi sa taigi den na poebliki, taki: Mi no ben sabi oenoe noiti! Oen komoto na mi fesi, oen wrokoman foe kroektoedoe.”

7 A de wan prenspari sani na ini a troe anbegi foe erken Jesus Krestes leki Masra. Ma wan sani ben sa misi na a fasi foe anbegi foe foeroe foe den sma di e taki dati den na disipel foe Jesus. A ben taki dati son sma ben sa doe „krakti wroko”, soleki den sokari wondroe fasi foe dresi sma. Ma den no ben sa doe san Jesus ben taki de prenspari. Den no ben sa „doe a wani foe [en] Tata”. Efoe wi wani plisi Gado, dan wi moesoe kon sabi san na a wani foe a Tata èn dan doe a wani dati.

SOIFRI SABI — WAN KIBRI

8. San de fanowdoe efoe wi wani doe a wani foe Gado, èn gi sortoe fowtoe fasi foe si sani wi moesoe tan farawe?

8 Efoe wi wani doe a wani foe Gado, dan a de fanowdoe taki wi abi soifri sabi foe Jehovah Gado nanga Jesus Krestes. So wan sabi e tjari wi go na têgo libi. Dan seiker wi alamala sa wani teki na afersi foe kisi soifri sabi foe Gado Wortoe, bijbel, leki wan serjoesoe sani. Son sma e taki dati a no de fanowdoe foe broko wi ede, so langa wi de opregti èn fajafaja ini na anbegi foe wi. Trawan e taki: ’O moro mendri joe sabi, o moro mendri den e froewakti foe joe.’ Ma bijbel e gi wi deki-ati foe kisi moro sabi foe Gado nanga den prakseri foe en. — Efeisesma 4:13; Filipisma 1:9; Kolosesma 1:9.

9. Fa soifri sabi e kibri wi, èn foe san ede wi abi so wan kibri fanowdoe?

9 So wan sabi e kibri wi foe no meki na anbegi foe wi kon doti. Na apostel Paulus ben taki foe wan seiker jeje mekisani di e doe leki en na „wan engel foe leti” (2 Korentesma 11:14). So boen, a jeje mekisani disi — Satan — e kenki a fasi fa a de troetroe èn a e proeberi foe kori wi foe doe sani di de kontrari a wani foe Gado. So srefi tra jeje mekisani di moksi densrefi nanga Satan ben e doti a fasi fa sma e anbegi, bika Paulus ben taki: „Den sani di den nâsi e tjari leki ofrandi, den e tjari leki ofrandi gi den ogri jeje, èn no gi Gado” (1 Korentesma 10:20). Foeroe sma prakseri kande taki den ben e anbegi Gado na a joisti fasi, ala di den no ben e doe san Gado ben wani. Sma ben kori den foe teki a pasi foe falsi anbegi di no krin. Baka ten, wi sa kon sabi moro foe Satan nanga den ogri jeje, ma den feanti disi foe Gado ben e doti krinkrin na anbegi di a libisma famiri e anbegi Gado.

10. San joe ben o doe efoe foe espresi wan sma ben poti vergif na ini a peti pe joe e kisi watra, èn san soifri sabi foe a Wortoe foe Gado e jepi wi foe doe?

10 Efoe joe ben sabi taki foe espresi wan sma ben poti vergif na ini a peti pe joe e kisi watra, dan joe ben sa tan dringi foe a watra dati? A de krin, taki wantewante joe ben sa doe wan sani foe feni wan peti nanga krin watra, di joe kan dringi sondro foe frede. We, wan soifri sabi foe a Wortoe foe Gado e jepi wi foe kon sabi sortoe relisi na a troe relisi èn foe trowe sani di no soifri èn di e meki taki Gado no e feni a fasi dati foe anbegi boen.

KOMANDO FOE LIBISMA LEKI FONDAMENTI LERI

11. San ben fowtoe na a fasi fa foeroe djoe ben anbegi Gado?

11 Di Jesus ben de na grontapoe, foeroe djoe no ben handri akroederi a soifri sabi foe Gado. Foe dati ede den ben lasi na okasi foe abi wan krin posisi na fesi foe Jehovah. Paulus ben skrifi foe den: „Mi e kotoigi gi den taki den abi faja gi Gado, ma no akroederi soifri sabi” (Romesma 10:2). Den ben bosroiti gi densrefi fa foe anbegi Gado, na presi foe arki na san en ben taki.

12. San ben doti a fasi fa Israèl ben anbegi Gado, èn nanga sortoe bakapisi?

12 Biginbigin, den Israèlsma ben libi akroederi a soifri relisi di Gado ben gi, ma den leri nanga den filosofia foe libisma ben meki a relisi kon doti (Jeremia 8:8, 9; Maleaki 2:8, 9; Lukas 11:52). Ala di den djoe relisi fesiman, di sma ben sabi leki den Fariseiman, ben denki taki Gado ben feni na anbegi foe den boen, tokoe Jesus ben taigi den: „Oen hoigriman, fa den sani di Jesaja ben taki foe oenoe na profeiti fasi, fiti, di a ben taki: ’A pipel disi e gi mi grani nanga den mofoboeba foe den, ma na ati foe den de fara foe mi. Na foe soso den e tan anbegi mi, foe di den e leri komando foe libisma leki fondamenti leri.’” — Markus 7:6, 7.

13. Fa wi ben sa kan doe neleki fa den Fariseiman ben doe?

13 A kan taki wi ben sa kan doe neleki fa den Fariseiman ben doe? Disi ben kan pasa efoe wi e waka na baka relisi gwenti di wi fositen tata ben gi abra na wi, na presi foe go ondrosoekoe san Gado taki ini a tori foe anbegi. Di Paulus ben e warskow gi a troetroe kefar disi, a ben skrifi: „Den wortoe di taki nanga jepi foe santa jeje e taki krin taki na ini den pisi ten di sa kon baka ten, son sma sa fadon komoto na a bribi, foe di den ben sa poti prakseri na tapoe den bedrigi wortoe nanga den leri di e kon foe den ogri jeje” (1 Timoteus 4:1). So boen, a no nofo foe prakseri nomo taki a fasi fa wi e anbegi e plisi Gado. Kande wi kisi a fasi fa wi e anbegi foe wi papa nanga mama, neleki a Samaria-oema di ben miti Jesus. Ma wi moesoe de seiker taki wi e doe sani di Gado feni boen.

LOEKOE BOEN FOE NO HATI DEN FIRI FOE GADO

14, 15. Foe san ede wi moesoe loekoe boen, srefi efoe wi abi pikinso sabi foe a wani foe Gado?

14 Efoe wi no e loekoe boen, dan wi kan doe wan sani di Gado no e feni boen. Foe eksempre, na apostel Johanes ben fadon na a foetoe foe wan engel „foe anbegi en”. Ma na engel ben warskow en: „Loekoe boen! No doe dati! Mi na soso wan kompe srafoe foe joe nanga foe den brada foe joe di abi a wroko foe gi kotoigi foe Jesus. Anbegi Gado” (Openbaring 19:10). Joe e si foe san ede a de fanowdoe foe de seiker taki no wan enkri sortoe fasi foe anbegi kroektoe gado, e doti joe fasi foe anbegi? — 1 Korentesma 10:14.

15 Di son kresten ben bigin foe libi akroederi relisi gwenti di no ben plisi Gado, Paulus ben aksi: „Fa a doe kon taki oenoe e drai go baka na den swaki èn pôti sani foe fosi èn taki oenoe wani foe wroko leki srafoe gi den agen? Oenoe e hori oensrefi finifini na den dei nanga moen nanga fasti ten nanga jari. Mi frede gi oenoe, taki na a wan noso tra fasi foe soso mi wroko tranga gi oenoe” (Galasiasma 4:8-11). Den sma dati ben kisi sabi foe Gado, ma baka ten den ben sondoe, foe di den ben hori densrefi na relisi gwenti nanga dei di Gado no ben feni boen. Soleki fa Paulus ben taki, dan wi ben moesoe „go doro foe de seiker san Masra feni boen”. — Efeisesma 5:10.

16. Fa Johanes 17:16 nanga 1 Petrus 4:3 e jepi wi foe sabi efoe fesa nanga gwenti e plisi Gado?

16 Wi moesoe de seiker taki wi e tan farawe foe relisi fesa nanga tra gwenti di e pasa den gronprakseri foe Gado (1 Tesalonikasma 5:21). Foe eksempre, Jesus ben taki foe den bakaman foe en: „Den no de wan pisi foe grontapoe, neleki fa mi no de wan pisi foe grontapoe” (Johanes 17:16). A relisi foe joe e teki prati na ini ceremonia nanga fesa di e pasa a gronprakseri di abi foe doe nanga neutraliteit ini a tori foe den afersi foe a grontapoe disi? Noso a de so, taki den sma foe joe relisi e teki prati son tron na gwenti nanga fesa di abi foe doe kande nanga fasi di de a srefi leki den fasi di na apostel Petrus ben taki foe den? A ben skrifi: „A ten di pasa nofo gi oenoe foe doe a wani foe den nâsi di oenoe ben gi oensrefi abra na wan jajo fasi foe libi, lostoe, a gebroiki foe win pasa marki, strei, dringi sopi pasa marki, nanga na anbegi foe kroektoe gado di wet no e gi pasi.” — 1 Petrus 4:3.

17. Foe san ede wi moesoe tan farawe foe ala sani di e sori a jeje foe grontapoe?

17 Na apostel Johanes ben poti krakti na tapoe taki a de fanowdoe foe tan farawe foe iniwan wroko di e sori a jeje foe na ogri grontapoe lontoe wi. Johanes ben skrifi: „No lobi grontapoe noso den sani ini grontapoe. Efoe wan sma lobi grontapoe, dan a lobi foe a Tata no de na en ini; bika ala sani ini grontapoe — a lostoe foe skin nanga a lostoe foe ai nanga a prodo di sma e prodo nanga den sani di a abi foe tan na libi — no e komoto na a Tata, ma a komoto na grontapoe. Moro fara, grontapoe e pasa gowe èn so srefi a lostoe foe en, ma a sma di e doe a wani foe Gado, e tan foe têgo” (1 Johanes 2:15-17). Joe si taki den sma di „e doe a wani foe Gado” sa tan foe têgo? Ija, efoe wi e doe a wani foe Gado èn e tan farawe foe wroko di e sori a jeje foe a grontapoe disi, dan wi kan abi a howpoe foe têgo libi!

HORI JOESREFI NA DEN HEI MARKITIKI FOE GADO

18. Sortoe fowtoe son Korentesma ben meki ini a tori foe a fasi fa den ben tjari densrefi, èn sortoe sani wi moesoe leri foe disi?

18 Den sma di e hori densrefi na den hei moreel markitiki foe Gado, na den sma di Gado wani leki en anbegiman. Son sma na Korente foe owroeten ben meki a fowtoe foe prakseri taki Gado ben sa gi pasi foe libi na wan fasi di de teige boen gwenti nanga wet. Te wi e leisi 1 Korentesma 6:9, 10, dan wi kan si taki den ben fowtoe srefisrefi. Efoe wi wani anbegi Gado na a fasi di a e feni boen, dan wi moesoe plisi en nanga den sani di wi e taki èn den sani di wi e doe. A fasi fa joe e anbegi Gado, e meki taki joe man doe dati? — Mateus 15:8; 23:1-3.

19. Fa a troe anbegi abi krakti na tapoe a fasi fa wi e handri nanga tra sma?

19 A fasi fa wi e handri nanga tra sma moesoe sori den markitiki foe Gado toe. Jesus Krestes ben gi wi deki-ati foe handri nanga trawan soleki fa wi ben sa wani taki den moesoe handri nanga wi, bika disi na wan pisi foe a troe anbegi (Mateus 7:12). Loekoe san a ben taki toe ini a tori foe a sori di wi moesoe sori brada lobi: „Nanga disi ala sma sa sabi taki oenoe na mi disipel, efoe oenoe abi lobi na oen mindri” (Johanes 13:35). Den disipel foe Jesus moesoe lobi makandra èn den moesoe doe boen gi kompe anbegiman nanga gi tra sma. — Galasiasma 6:10.

ANBEGI DI DOE NANGA A HERI ATI

20, 21. (a) Sortoe fasi foe anbegi Gado e aksi foe wi? (b) Foe san ede Jehovah ben weigri foe teki a fasi fa Israèl ben anbegi en na ini a ten foe Maleaki?

20 Kande na ini joe ati joe wani anbegi Gado na a fasi di en feni boen. Efoe na so a de, dan joe moesoe teki a fasi fa Jehovah e si anbegi. A disipel Jakobus ben poti krakti na tapoe taki san prenspari na a fasi fa Gado e si sani, no a fasi fa wi e si sani. Jakobus ben taki: „A fasi foe anbegi di krin èn di no doti na ini na ai foe wi Gado nanga Tata na disi: foe sorgoe gi den pikin di no abi papa nanga mama èn gi den weduwe di de na ini a banawtoe foe den, èn foe tan sondro flaka foe grontapoe” (Jakobus 1:27). Ibriwan foe wi moesoe ondrosoekoe na anbegi di wi e anbegi Gado nanga wan angri foe plisi Gado, so taki wi de seiker taki ogridoe no e doti na anbegi di wi e anbegi Gado, noso taki wi no e libi wan sani di en si leki wan prenspari sani. — Jakobus 1:26.

21 Soso anbegi di krin èn di doe nanga a heri ati, e plisi Jehovah (Mateus 22:37; Kolosesma 3:23). Di a nâsi Israèl ben gi Gado moro mendri leki dati, a ben taki: „Wan manpikin foe en sei, e gi grani na wan papa; èn wan foetoeboi, en bigi masra. So boen, efoe mi na wan papa, pe a grani gi mi de dan? Èn efoe mi na wan bigi masra, pe a frede gi mi de dan?” Den ben hati den firi foe Gado foe di den ben tjari breni, malengri nanga siki meti leki ofrandi gi en, èn a ben weigri foe teki den sortoe fasi dati foe anbegi (Maleaki 1:6-8). Jehovah warti foe kisi a moro krin fasi foe anbegi èn a e teki soso a gi di wi e gi wisrefi na en wawan. — Exodus 20:5; Odo 3:9; Openbaring 4:11.

22. Foe sortoe sani wi moesoe tan farawe efoe wi wani taki Gado e feni na anbegi foe wi boen, èn san wi sa doe?

22 A ben gersi leki a Samaria oema di ben taki nanga Jesus, ben abi belangstelling foe anbegi Gado na a fasi di Gado ben feni boen. Efoe dati na san wi wani, dan wi sa tan farawe foe ala leri nanga wroko di e doti na anbegi foe wi (2 Korentesma 6:14-18). Na presi foe dati, wi sa doe moeiti foe kisi wan soifri sabi foe Gado èn foe doe a wani foe en. Wi sa hori wisrefi soifri na den sani di a wani foe wi doe foe anbegi en na a fasi di en feni boen (1 Timoteus 2:3, 4). Dati na soifri san Jehovah Kotoigi e meki moeiti foe doe èn na wan switi fasi den e gi joe tranga foe teki prati nanga den na ini na anbegi di den e anbegi Gado „nanga jeje èn nanga waarheid” (Johanes 4:24). Jesus ben taki: „A Tata e soekoe den sortoe sma dati foe anbegi en” (Johanes 4:23). Wi howpoe taki joe na so wan sma. Wi sabi seiker taki neleki a Samaria oema dati, joe ben sa wani têgo libi (Johanes 4:13-15). Ma joe e si sma e kon owroe èn dede. A tra kapitel sa froeteri wi foe san ede.

ONDROSOEKOE A SABI FOE JOE

Sortoe fasi foe anbegi, Gado e feni boen, soleki fa Johanes 4:23, 24 e sori?

Fa wi kan kon sabi efoe son gwenti nanga fesa e plisi Gado?

San na wan toe sani di Gado wani foe wi doe foe anbegi en na a fasi di en feni boen?

[Aksi foe a tori disi]

[Wan prenki di e tapoe heri bladzijde 44]